Na 31. srečanju Aseana v Manili na Filipinih je vrsta svetovnih voditeljev takole pokazala, da znajo stopiti skupaj. Vsaj za fotografe. Foto: EPA
Na 31. srečanju Aseana v Manili na Filipinih je vrsta svetovnih voditeljev takole pokazala, da znajo stopiti skupaj. Vsaj za fotografe. Foto: EPA

Pod drobnogled smo vzeli zgodbe, ki so letos najbolj odmevale v svetovnem medijskem prostoru. Po večletnem nadzoru Islamske države so številna mesta v Iraku in Siriji po hudih bojih iz rok pripadnikov skrajne islamistične skupine znova prevzele iraške in sirske sile, opustošenje, ki so ga pustili za sabo, pa bodo odpravljali še desetletja.

Čeprav se zdi, da je tehnološki napredek človeku prinesel neizmerno moč, pa so številne naravne ujme, z uničujočimi orkani na Karibih in potresi v Mehiki in Iranu na čelu, jasen kazalnik, da lahko narava v vsakem trenutku pomete s človeštvom.

Že od presenetljive izvolitve novembra 2016 so bile oči svetovne javnosti uprte v novega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Ta se ni izneveril svojemu obnašanju iz predvolilne kampanje in je, po oceni analitikov, z zelo nediplomatskimi potezami dvignil veliko prahu. Že nekaj dni po selitvi v Ovalno pisarno je napovedal razveljavitev Obamacara, potem je razburil z uvedbo omejitev za potovanja državljanov iz več držav z večinsko muslimanskim prebivalstvom v ZDA, razveljavil številne okoljevarstvene ukrepe, ki jih je uvedel njegov predhodnik Obama, z umikom iz Pariškega podnebnega sporazuma na čelu, vmes poskrbel za kar nekaj kadrovskih menjav med najožjimi sodelavci (poslovil se je njegov kontroverzni svetovalec Steve Bannon), med gotovo najodmevnejšimi potezami pa je bilo nedavno priznanje Jeruzalema za izraelsko prestolnico, s čimer je dvignil na noge arabske države, nasprotovanje njegovi odločitvi pa je jasno izrazila tudi večina mednarodne skupnosti. Oster jezik Washingtona je na mednarodnopolitičnem prizorišču najbolj občutil Pjongjang. "Predsedniki in njihove administracije so se s Severno Korejo pogovarjali 25 let," je na družbenem omrežju Twitter zapisal Trump in dodal, da to "ni delovalo," pogajanja s Severno Korejo pa označil za izgubo časa. Foto: EPA
Severna Koreja je letos izvedla več kot 10 preizkusov balističnih raket, s čimer je izzvala ostre kritike mednarodne skupnosti. Varnostni svet Združenih narodov je poleti prižgal zeleno luč za nove sankcije proti Pjongjangu, kar pa tega ni ustavilo pred nadaljnjimi raketnimi preizkusi. Foto: EPA
29. marca je London sprožil 50. člen Lizbonske pogodbe, s čimer se je začel postopek izstopa Velike Britanije iz Evropske unije. Pogajanja potekajo zelo počasi. Strani sta se morali najprej dogovoriti o t. i. ločitvenih pogojih, in sicer za status in pravice državljanov članic EU-ja v Veliki Britaniji po izstopu iz EU-ja in položaj britanskih državljanov v državah članicah, višino finančne poravnave, ki jo mora plačati London, in mejo na irskem otoku. Strani dolgo nista našli skupnega jezika, do preboja je prišlo šele 8. decembra, ko sta britanska premierka Theresa May in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker le dosegla dogovor. S tem sta prižgala luč za nadaljevanje pogajanj, in sicer se bosta zdaj strani lahko začeli ukvarjati tudi z dogovorom o odnosu med Veliko Britanijo in EU-jem po formalnem izstopu, ki naj bi se zgodil 29. marca 2019. Foto: EPA
Takole so v sirskem mestu Raka, ki je bilo več let sedež Islamske države, oktobra pripadniki Sirskih demokratičnih sil v zrak postavili sirske zastave. Iraške in sirske sile so v obsežnih ofenzivah pregnale pripadnike Islamske države skoraj s celotnega območja, ki so ga nadzirali od leta 2014, ko so na področjih Iraka in Sirije razglasili kalifat. Veliko vlogo v boju proti IS-ju so imele kurdske pešmerge. Ko pa so Kurdi okrepili prizadevanja za neodvisen Kurdistan, med drugim s septembrskim referendumom, pa so se odnosi med njimi in iraškimi oblastmi močno zaostrile. Bagdad je referendum označil za nezakonit, ostro pa sta mu nasprotovala tudi sosednja Turčija in Iran, pa tudi ZDA. Po referendumu so se nevarno zaostrili odnosi Kurdov z Bagdadom, pa tudi s Turčijo in Iranom. Iraške sile so sredi oktobra vdrle v z nafto bogato provinco Kirkuk, ki ga imajo mnogi Kurdi za zgodovinsko središče Kurdistana, in prevzele nadzor nad njo. Foto: Reuters
1. oktobra so v Kataloniji kljub nasprotovanju Madrida izvedli referendum o neodvisnosti, na katerem so se Katalonci izrekli za neodvisnost, 27. oktobra je katalonski voditelj Puigdemont razglasil pogojno neodvisnost, česar Madrid ni priznal, temveč v odziv na razglasitev odstavil pokrajinsko vlado in razpustil parlament, hkrati pa tudi priprl katalonske funkcionarje in proti njim sprožil sodne postopke. 21. decembra so v Kataloniji potekale pokrajinske volitve. Foto: Reuters
12. maja so hekerji v več kot 150 državah po svetu izvedli obsežen kibernetski napad z izsiljevalskim virusom Wannacry. Hekerji so za vnovično delovanje sistemov tedaj zahtevali odkupnino 300 ameriških dolarjev v virtualni valuti bitcoin. Še en hekerski napad z izsiljevalskim virusom Ne-Petja je sledil konec junija, tudi takrat so ga občutili v številnih državah po svetu. Foto: Reuters
Portugalska se je večkrat v letu spopadla z uničujočimi požari. Junija je v požarih v osrednjem delu države umrlo najmanj 63 ljudi, oktobra skoraj 40. Obsežni požari so decembra pustošili tudi po Kaliforniji, kjer je v ognjenih zubljih zgorelo na stotine zgradb. Foto: Reuters
Po podatkih ZN-a je po izbruhu nasilja 25. avgusta iz mjanmarske zvezne države Rakajn, kjer številni Rohingi nimajo dostopa do hrane in zdravstvene oskrbe, zbežalo več kot 625.000 Rohingov, največ se jih je zateklo v sosednji Bangladeš, sledila je velika humanitarna kriza. Novembra sta Mjanmar in Bangladeš podpisala dva dogovora o vrnitvi več sto tisoč pripadnikov muslimanske manjšine Rohinga v mjanmarsko zvezno državo Rakajn. Foto: Reuters
Orkanska sezona je opustošila predel Karibov in del ZDA. Orkan Irma je bil najmočnejši orkan v zgodovini na Atlantiku. Povzročil je za več kot 63 milijard dolarjev škode, umrlo je več kot 130 ljudi. Dva tedna pozneje je Maria krenila po poti Irme in povzročila za 103 milijarde dolarjev škode v več karibskih državah, med njimi Dominiki in Portoriku, umrlo je 94 ljudi. Jug ZDA pa je prizadel orkan Harvey, ki je povzročil za skoraj 200 milijard dolarjev škode, umrlo pa je okoli 90 ljudi. Foto: EPA
93-letni Robert Mugabe se je po 37 letih konec novembra po velikem pritisku vendarle odrekel položaju predsednika, v zameno pa bo prejel več milijonov dolarjev in imuniteto. Mugabeja je na mestu predsednika nasledil nekdanji podpredsednik, 75-letni Emmerson Mnangagwa. Foto: Reuters
Z vseh koncev sveta so žal prihajale tudi novice o različnih napadih. Evropsko javnost je pretresel majski teroristični napad v Manchestru na koncertu pevke Ariane Grande, v katerem je umrlo 22 ljudi. ZDA so 1. oktobra obnemele ob napadu Stephena Paddocka, ki je v Las Vegasu ubil 58 ljudi in jih ranil 546. Dva tedna pozneje pa je, sicer z veliko manjšo medijsko odmevnostjo, v Mogadišu v Somaliji v bombnem napadu s tovornjakom, polnim razstreliva, umrlo 512 ljudi, ranjenih je bilo 316, 62 ljudi pa je ostalo pogrešanih. To je bil eden največjih terorističnih napadov v zgodovini. Konec novembra je med 25 in 30 oborožencev, ki so nosili zastavo samooklicane Islamske države, napadlo mošejo na Sinaju, pri čemer je umrlo 305 ljudi, več sto je bilo ranjenih. Foto: Reuters
Konec novembra je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki bo konec leta končalo svoje delo, nekdanjega poveljnika vojske bosanskih Srbov, generala Ratka Mladića, obsodilo na dosmrtni zapor. Sodišče je prepoznalo Mladićevo odgovornost glede obleganja Sarajeva, Srebrenice in ključno vlogo pri zajetju pripadnikov Unproforja. Odločilo je, da je kriv v desetih od enajstih točk obtožnice. Veliko prahu je dvignila tudi potrdilna obsodba šestih bosanskih Hrvatov za vojne zločine in zločine proti človečnosti nad Bošnjaki, med njimi Slobodana Praljaka, ki je med izrekom sodbe zaužil strup in pozneje umrl. Foto: EPA