Trump, ki trenutno vodi v javnomnenjskih anketah med vsemi republikanskimi kandidati, je vrhovno sodišče v Mainu zaprosil, da ovrže odločitev državne sekretarke Shenne Bllows, ki je pred tem svojo odločitev branila z besedami, da ima "sveto dolžnost" spoštovati zakon.

Trumpovi odvetniki po drugi strani menijo, da je bila Bellows, sicer demokratka, pristranska, ko je sprejela svojo odločitev in ni imela zakonskih pooblastil, da bi nekdanjega predsednika izločila iz glasovanja o predsedniških kandidatih.

"Zaupam v svojo odločitev in v pravno državo," je Bellows dejala v izjavi po vložitvi pritožbe Trumpovih odvetnikov.

Kot je za Radio Slovenija poročal dopisnik RTV Slovenija iz Washingtona Andrej Stopar, so se vrhovni sodniki v Mainu in pred njimi v Koloradu za diskvalifikacijo Trumpa odločili uporabiti 14. določilo ameriške ustave, ki onemogoča politično udejstvovanje vsakomur, ki je sodeloval v prevratniški dejavnosti proti vladi.

A če vrhovni sodniki ZDA pretehtajo, da 14. ustavno odločilo ne more biti podlaga za izločitev nekdanjega predsednika z volilne tekme, bo Trump lahko kandidiral.

Po poročanju Stoparja ameriško vrhovno sodišče odlaša z občutljivo odločitvijo, ki bo prinesla največji sodni poseg v ameriški politični sistem doslej, a če bo ime Donalda Trumpa ostalo na glasovnicah, Američane verjetno čaka repriza prelomnih volitev leta 2020, ko se je pomeril proti trenutnemu predsedniku Joeju Bidnu.

"Velika večina Američanov si ne želi spet stati pred to izbiro. A kljub temu je še najverjetneje, da se bosta na volitvah, kot izbiri obeh velikih strank, spet soočila prav ta gospoda, ki bosta takrat že oba imela več kot 80 let. Zaradi tega zaznavamo občutek depresivnosti in panike zaradi takšne izbire," je pojasnil profesor Jeremy Meyer z Univerze Gordona Masona v Arlingtonu v Virginiji.

Biden kot hudič za republikance

Pomembno vlogo pri tem, da se je Trump sploh lahko pojavil kot kandidat republikancev, je seveda odigrala stranka sama, saj bi se lahko sicer pojavil kot neodvisni kandidat, ampak vprašanje je, s kakšnim uspehom, če za njim ne bi stal mehanizem velike stranke.

"Zlasti republikanci v senatu niso bili zadovoljni, saj jih je dogajanje 6. januarja vznemirilo. Ampak predvidevali so, da bo njihovo telo obrnilo hrbet Trumpu, če stranka ne bo ničesar storila. A to upanje je bilo nevarno, neumno in strahopetno, ceno zanj pa bomo plačali vsi," pojasnjuje Meyer.

Ameriški profesor je prepričan, da je zvestoba volivcev Trumpu posledica globoke polarizacije ZDA. "Velik del republikanskih volivcev se zaveda Trumpovih pomanjkljivosti, a so trdno prepričani, da so Biden in demokrati čisto zlo, katerega cilj je uničenje republike. To je seveda smešno predvidevanje, saj je Joe Biden najbolj dolgočasen in varen zmerni demokrat, ki ga lahko dobite kot nominiranca, ampak republikanski tovarni sovraštva je milijone Američanov uspelo prepričati, da je Biden hudič, njegov sin Hunter pa antikrist."

Biden je lansko leto končal z eno najnižjih podpor, saj javnomnenjske raziskave kažejo, da ga podpira le od približno 33 do 45 odstotkov Američanov. Od njega so se začeli odvračati celo temnopolti in mladi volivci, ki so sicer jedro volilnega telesa demokratov.