Lista Za evropsko Srbijo srbskega predsednika naj bi po ocenah Centra za svobodne volitve in demokracijo Cesid dobila kar 39 odstotkov glasov (104 sedeži v parlamentu), kar je precej več od napovedi, ki so še dan pred volitvami kazale na prednost radikalcev.

A radikalci Vojislava Šešlja in Tomislava Nikolića, ki bi s svojo zmago Srbijo najverjetneje precej oddaljili Evropi, naj bi dobili komaj 29 odstotkov, kar pomeni 25 stolčkov manj od Tadićeve liste Za evropsko Srbijo v 250-članskem parlamentu. Listo poleg Tadićeve Demokratske stranke sestavljata tudi stranka G17 plus in Srbsko gibanje za obnovo.

Samo v Beogradu je proevropska stranka za 15 odstotkov premagala radikalce.

SPS nad, LDP pod pričakovanji
Tretjega mesta z 11 odstotki glasov se lahko nadeja Demokratska stranka Srbije, zbrana okoli premiera Vojislava Koštunice, ki je bil še danes trdno prepričan o zmagi. Bolje od pričakovanj so se odrezali socialisti (SPS naj bi dobila 8 odstotkov), slabše pa Liberalno-demokratska partija Čedomira Jovanovića s 5 odstotki.

V parlament bosta prišli še dve manjši stranki: Lista Bošnjakov za evropski Sandžak naj bi dobila odstotek glasov (2 sedeža), Madžarska koalicija pa slaba dva odstotka (4 sedeže).

Tadić: "Za Evropo in za Kosovo"
Po objavi rezultatov je spregovoril veliki zmagovalec Tadić: "Srbski državljani zdaj lahko začnejo slaviti, a začnimo delati že zdaj!" Srbski predsednik je z odločnim glasom dejal, da so Srbi po predsedniških volitvah zdaj še drugič potrdili jasno evropsko pot Srbije: "Državljani želijo EU in Srbija BO v EU!"

A enako prepričljivo je Tadić tudi poudaril, da se bo poleg za ta prvi strateški cilj njegova stranka z vsemi diplomatskimi sredstvi prizadevala tudi za srbsko Kosovo in Metohijo: "Vlada ne bo pristala na neodvisnost Kosova in Metohije."

Naslovil pa je tudi izredno negativno kampanjo in vsaj posredno tudi grožnje, ki so letele predvsem nanj: "Te volitve so bile zares težke, s slabimi sporočili, hujskanjem državljanov ... Mislim, da je čas, da se take politične kampanje umaknejo iz našega političnega življenja in si želim, da bi bili srbski politiki tako zavestni, kot so srbski državljani." In še: "Državljani so pokazali izjemno visok nivo politične zavesti in kljub preizkušnjam v državi v zvezi s Kosovom glasovali za evropsko pot."

Tadić: Ne vladi, ki bi nas vrnila v 90. leta
Tadić, ki ni želel odgovoriti, kdo bo premier, je dejal, da je pomembneje, kdo bo njihov koalicijski partner: "Nekaj je jasno: Vlada, ki bi nas vrnila nataj v 90. leta, bi bila globoko proti temu, kar je Srbija danes izglasovala, in niti slučajno ne pride v poštev."

Ob tem je zmagovalec še poudaril pet glavnih ciljev nove vlade: Za Kosovo, za integracijo v EU, za izboljšanje življenjskega standarda v Srbiji, proti korupciji in kriminalu ter nadaljevanje sodelovanja s haaškim sodiščem.

Nikolić se še ni vdal
Na besede Tadića se je ostro odzval Nikolić, ki je dejal, da bo tudi on govoril o morebitni sestavi vlade. "126 poslancev lahko izvoli vlado in njih ne more ustaviti nihče, tudi Tadić ne," je zatrdil namestnik predsednika radikalcev. "Že jutri bom začel pogovore s Koštunico o sestavi vlade. Sedanji izidi kažejo, da bi lahko tudi mi z DSS-om sestavljali vlado," nadaljuje Nikolić, ki je še dejal, da obstaja zelo jasna možnost koalicije, v kateri ne bo Demokratske stranke. Tadića je ob tem obtožil, da je z besedami, da koalicija nacionalistov ne pride v poštev, grobo kršil ustavo.

Koštunica: Po pričakovajnih
Precej manj animiran je bil premier Koštunica, ki je svoj poraz skušal ublažiti z izjavo, da "smo tak izid pričakovali", češ da so ga napovedovale več ali manj vse sondaže.

Koštunica se je izognil razglabljanju o razočaranju, temveč je raje govoril o tem, kako vse volitve v Srbiji v zadnjem času govorijo, da je Srbija stabilna država, in da so tokratne volitve pomembne predvsem zato, ker omogočajo dokončanje oblikovanja insitucij.

Rupel: "Cilji EU-ja izpolnjeni"
Evropska unija pod vodstvom slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla je že pozdravila odločitev Srbov in ob tem dejala, da rezultat pomeni, da se bo Srbija hitreje pomaknila proti članstvu v EU.

"Zmaga proevropskih sil v Srbiji je presenetljivo visoka, sama zmaga pa je dobra novica za Jugovzhodno Evropo, Balkan in tudi Slovenijo," je po objavi prvih izidov povedal Rupel.

Volilna udeležba zadovoljiva, a pod pričakovanji
Volilna udeležba sicer ni dosegla pričakovanj - do 19. ure je glasovalo 54 odstotkov volivnih upravičencev, Cesid pa ocenjuje, da je bila končna volilna udeležba za odtenek več kot 60-odstotna. Za primerjavo: v drugem krogu februarskih predsedniških volitev je v drugem krogu do 19. ure glasovalo skoraj 64 odstotkov upravičencev.

Volišča v Srbiji, pa tudi na Kosovu in v Metohiji, so se odprla ob 7. uri, približno 6,7 milijona volilnih upravičencev pa je do 20. ure izbiralo svoje predstavnike v parlament. Za mesto v 250-članskem parlamentu so se potegovali kandidati 22 strank in koalicij.

O večjih incidentih ali nepravilnostih niso poročali, do manjšega spora naj bi prišlo le na volišču v vasi Banje na Kosovu, kjer je neki volivec napadel člana volilne komisije, zato ga je policija prijela zaradi kršenja javnega reda in miru.

Tuji opazovalci pa ob tem poudarjajo, da so volitve minile brez večjih nepravilnosti.

Nacionalisti bi Srbijo odmaknili od Evrope
Osem let po padcu režima Slobodana Miloševića je obstajala resna možnost zmage nacionalistov, ki bi lahko državo odmaknili od njene evropske poti. Srbska radikalna stranka (SRS), ki ima že štiri leta največ poslanskih sedežev, bi v primeru zmage lahko prišla v vlado s pomočjo dosedanjega premierja Vojislava Koštunice, ki se po razglasitvi neodvisnosti Kosova vse bolj približuje retoriki radikalcev. Proevropsko usmerjeni predsednik Tadić je volitve označil za referendum o članstvu v EU-ju.

Zadnje javnomnenjske raziskave pred današnjimi volitvami so radikalcem sicer napovedovale 36 odstotkov podpore in zmago z eno odstotno točko prednosti pred koalicijo Za evropsko Srbijo predsednika Tadića.

Sodelovanje s haaškim sodiščem pogoj za EU
Proevropske sile v Srbiji, ki so se po razglasitvi neodvisnosti Kosova znašle v težavah, so v dneh pred volitvami dobile podporo Evropske unije. Srbija, čeprav še ni izpolnila ključnega pogoja izročitve haaškega obtoženca Ratka Mladića, je tako prejšnji teden podpisala stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, ki pomeni ključni korak na poti k polnopravnem članstvu v EU-ju. Sporazum bo začel veljati z izročitvijo haaškega obtoženca Ratka Mladića oziroma s polnim sodelovanjem Beograda s haaškim sodiščem.