S tem je SVP okrepil svoj položaj kot najmočnejša stranka v velikem domu parlamenta. Druga najmočnejša stranka bodo, kot kaže, socialdemokrati (SP). Ti se zavzemajo za zmerno azilno reformo in tesnejše sodelovanje z EU-jem. Podpredsednik SVP-ja in strankin najglasnejši član Christoph Blocher je ta mesec izjavil, da je stranka edina, ki lahko reši azilno problematiko v Švici in "odstrani kaos".

Uradnih izidov volitev še ni, a zadnje ankete v nekaterih izmed 26 švicarskih kantonov kažejo, da je največja stranka, populistični SVP, ki nasprotuje preseljevanju, še pridobila in bi lahko jeziček na parlamentarni tehtnici usmerila proti rahlo desnosredinski večini.

Vedno več prebežnikov tudi v Švici
Pričakovani premik se je zgodil v času porasta števila prebežnikov in beguncev v Evropi. Okoli četrtina od osmih milijonov Švicarjev je tuje nacionalnosti, pri čemer sta preseljevanje in azilna politika po navadi v ospredju predvolilne kampanje.

Število prebežnikov in beguncev, ki prispejo v Švico, se je v septembru občutno povečalo, saj je v državo vstopilo 3.000 prebežnikov - to je dvakrat več glede na enako obdobje lani.

Kljub napovedanemu obratu v desno ni pričakovati dramatičnih posledic pri sestavi prihodnje vlade, kar bo decembra ena izmed prvih nalog novega parlamenta. Razlog za to je edinstven politični sistem Švice, zaradi katerega v vladi po možnosti sodeluje čim več političnih strank, odločitve pa sprejemajo skupaj, po možnosti soglasno.