To je bil poudarek ameriškega zunanjega ministra Colina Powella med zasedanjem zunanjih ministrov Nata v Bruslju.

Med zasedanjem so ministri izrazili veselje nad skorajšnjim vstopom sedmih novih članic, med njimi tudi Slovenije, v zavezništvo. Vstop novih članic naj bi okrepil varnost v evroatlantskem območju.

Progresivno širjenje ISAF-a
Zunanji ministri Nata so se sicer na zasedanju odločili za "progresivno širjenje" operacije ISAF iz afganistanske prestolnice Kabul, če bodo zato izpolnjeni pogoji. Ob tem so napovedali, da bodo izvajanje operacije, ki poteka pod mandatom Združenih narodov, redno nadzorovali, niso pa sprejemali nobenih odločitev o morebitni večji vlogi zavezništva v Afganistanu, temveč so sklenili do vrha v Carigradu junija prihodnje leto pripraviti celovito strategijo za svojo vlogo v tej državi.

Kar se Iraka tiče, pa so ministri danes podprli Poljsko pri vodenju večnacionalnih enot, ki imajo tudi podporo Nata, ter napovedali, da bodo morebitno neposredno vlogo zavezništva v tej državi še preučili.

Slovenski vojaki v Afganistan, v Irak pa ne
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je ob robu zasedanja napovedal, da bo Slovenija v mednarodne stabilizacijske sile v Afganistan (ISAF) pod zavezniškim vodstvom prihodnje leto poslala izvidniško enoto z do 20 možmi, medtem ko za sodelovanje v Iraku ni pogojev, zato se je država raje odločila za alternativne oblike pomoči, kot so izobraževanje policistov ali poslovnežev.

ZDA želijo več aktivnosti v Iraku in Afganistanu
Powell je na zasedanju pozval k večji vlogi organizacije v povojnem Iraku, kjer trenutno zavezništvo nudi le logistično podporo mešanim enotam pod poljskim vodstvom. Po koncu srečanja je bil z odzivom zadovoljen - čeprav odločitve v tej smeri ni bilo, ni predlogu izrecno nasprotovala nobena od zaveznic. Opozoril je, da ima že zdaj v Iraku svoje enote 18 od 26 sedanjih in prihodnjih držav članic zavezništva. ZDA bi sicer rade večjo vlogo zavezništva videle tudi v Afganistanu in deloma je bilo njihovemu pozivu ugodeno.

Rupel proti podvajanju obrambnih struktur
Slovenski zunanji minister je v Bruslju tudi odločno poudaril, da pri krepitvi obrambnega sodelovanja v Evropski uniji na noben način ne sme priti do podvajanja struktur z zvezo NATO. "To je še posebej pomembno za majhne države z manj sredstvi," je dodal minister ob robu zasedanja zunanjih ministrov zveze NATO in tudi sedmih povabljenk v zavezništvo, med njimi Slovenije.

"Zaradi krepitve evropskega stebra v NATO ne moremo zagotoviti več sredstev," je tudi poudaril Rupel enega od razlogov, zakaj podvajanja ne sme biti. Sicer pa je bil Rupel po razpravi zveze NATO o evropskih obrambnih načrtih precej optimističen in je na zasedanju dobil vtis pozitivnega razpoloženja in olajšanja, ker protislovij ni več.

Misijo v BiH-u naj bi pod svoje okrilje vzel EU
Zunanji ministri Nata so se na zasedanju v Bruslju odločili z EU-jem začeti pogovore o
predaji operacije Sfor v Bosni in Hercegovini v njegove roke, in sicer do konca leta 2004. Po prevzemu operacije naj bi se sledeč njihovemu stališču EU naslonil na zmogljivosti Nata na podlagi sporazuma Berlin plus, so ministri zapisali v skupni izjavi srečanja.

Zadnje zasedanje pod vodstvom Robertsona
Sicer je srečanje odprl generalni sekretar Nata George Robertson. To je bil zadnji Robertsonov nagovor rednega zasedanja zunanjih ministrov Nata v vlogi generalnega sekretarja. Po uvodnem nagovoru pa je Robertson zagotovil, da dogovor o obrambi Evrope ne bo vodil v nepotrebno podvajanje z Natovim zavezništvom.

Položaj generalnega sekretarja zveze Nato bo s 1. januarjem 2004 prevzel dosedanji vodja nizozemske diplomacije Jaap de Hoop Scheffer.