Oglas
Staro mestno jedro filipinske prestolnice Intramuros (dobesedno to v španščini pomeni “med zidovi”) je ugnezdeno na južnem bregu reke Pasig; iz tega dobro utrjenega “štaba” so Španci več kot tri stoletja vladali lokalnemu prebivalstvu. Toda kljub bogatemu kulturnemu izročilu je ta del mesta le redko na dnevnih redih turistov, ki že tako ali tako po navadi Manilo obiščejo le mimogrede, na poti na tropske plaže (ali pa sploh ne).
Almacenes Reales (“kraljevo skladišče”), ki je del znamenite trdnjave Santiago. “Ni ravno obnova, ampak škoda je imeti tak prostor, ki se ga ne da uporabljati,” pravi Anna Maria Harper, predstavnica mestne uprave, ki trenutno preučuje predloge za odprtje muzeja v nekdanjem skladišču.Le malokdo ve, da je Manila mesto, ki velja za drugo najbolj porušeno med drugo svetovno vojno (takoj za Varšavo) – tarča bombnih napadov je bila, ker so številne zgradbe zasedale japonske sile. Nekako je preživela osrednja katedrala, ki pa so jo morali v petdesetih temeljito prenoviti. Le lučaj stran je San Augustin, najstarejša cerkev na Filipinih (iz poznega 16. stoletja), ki jo umetnostni zgodovinarji cenijo predvsem zaradi poslikane notranjosti in lesenega baročnega vhoda.
Drugi kulturni spomeniki niso imeli take sreče: samostan Santa Clara, ki je včasih slovel po tem, da se njegove nune umikajo v popolno osamo, je danes zapuščeno parkrišče. Od več starih cerkva, ki so jih med vojno okupatorji uporabljali za skladišča, so ostale le prazne lupine, ki jih zarašča plevel.
A. J.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje