Adolf Hitler je v tridesetih letih 20. stoletja ukazal gradnjo počitniškega naselja na severnonemškem otoku Rugen v Baltskem morju.

Projekt je bil del programa Moč in veselje, ki naj bi čim večjemu številu Nemcev omogočil letovanje, da bi ti postali še krepkejši in bolj zdravi, bil pa je eden prvih primerov letovišča za masovni turizem.

Hitler je namreč načrtoval, da bo lahko tam naenkrat letovalo 20.000 ljudi. Vendar pa je izbruh 2. svetovne vojne preprečil njegovo odprtje.

Osem neprijaznih betonskih zgradb so med vojno uporabljali kot zaklonišča in zavetišča za nemške begunce, po vojni pa je bila v njih vojašnica.

Okolica je bila za obiskovalce ponovno odprta šele leta 1990, torej po združitvi obeh Nemčij.

Izklicna cena za 2,5 kilometra dolg pas zemlje ob eni najlepših nemških plaž je bila le 125.000 evrov, na koncu pa je neimenovani kupec zanj odštel 625.000 evrov.

Nemška vlada je območje neuspešno prodajala že desetlje. Za ponovni poskus prodaje pa so se odločili zaradi luknje v proračunu.

Prebivalci otoka Rugen, ki so po letu 1990 obnovili elegantne počitniške vile iz 19. stoletja, se zdaj že bojijo, da bi razcvet hotelskega kompleksa negativno vplival na pokrajino in življenje na otoku.