Slovenija je februarja 1999 v znak prijateljstva od japonskega združenja ljubiteljev cvetočih češenj prejela sedem vrst japonskih češenj. V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani na Ižanski cesti se je že razcvetela japonska češnja Prunus campanulata. Prav današnje jutranje sonce je odprlo prve cvetove, če bo sonca še več, se bo še bolj razprla.

"Ta vrsta je prva leta v karantenskem nasadu vsako leto pomrznila do tal. Kar seveda ni nič nenavadno, saj ta vrsta velja za subtropsko rastlino," so sporočili iz botaničnega vrta in poudarili, da so že med izbiranjem vrste japonskih češenj, ki bi lahko rasle v tem okolju, vedeli, da Prunus campanulata ni najprimernejša – posadili so jo zato, ker je bila darilo.

"Le redke so preživele prve zime. Zdaj pa vsako leto zacveti prva," so še poudarili. Omenjena vrsta japonske češnje kan-hi-zakura ali zvončičasta japonska češnja naj bi namreč v ljubljanskem botaničnem vrtu zacvetela celo prej kot v matični domovini.

Ta vrsta češnje, po angleško tudi cold scarlet cherry, letos tako prvič cveti skupaj z navadnimi malimi zvončki, kar kaže na podnebne spremembe.

Zvončki glede na podnebne spremembe po navedbah vrta ostajajo konservativni, medtem ko drevesne in druge vrste pohitijo glede na razmere v okolju.