"Pandemija je povzročila najbolj katastrofalne motnje v izobraževanju v zgodovini. Zato je ključnega pomena, da se učenje v razredu neprekinjeno nadaljuje po vsej evropski regiji," je sporočil regionalni direktor WHO-ja za Evropo Hans Kluge, ki je prav tako poudaril, da mora izobraževanje otrok v živo nemoteno potekati kljub pandemiji, saj je to izrednega pomena za duševno zdravje otrok in razvoj njihovih socialnih spretnosti.

Namestnik regionalnega direktorja Unicefa za Evropo in srednjo Azijo Philippe Cori je poudaril, da so bili otroci tihe žrtve pandemije, najbolj marginalizirani pa so utrpeli najhujše posledice.

Sorodna novica Kakšna bodo pravila za šolarje in učitelje v sosednjih državah?

Med ukrepi cepljenje, testiranje, prezračevanje in razdalja

Kluge je prav tako izpostavil, da je cepljenje najboljša obramba pred virusom, ki bo zagotovila, da bo izobraževalni proces potekal po načrtih, zato WHO vse ljudi, ki se lahko cepijo, poziva k cepljenju.

Učitelji in šolsko osebje bi morali biti med prednostnimi skupinami, ki jim je namenjeno cepljenje. Kot druge pomembne dejavnike za preprečevanje širjenja koronavirusa navajata tudi cepljenje starih od 12 let naprej, sploh tistih s pridruženimi boleznimi, ter izboljšanje šolskega okolja prek prezračevanja, manjših razredov, ohranjanja razdalje in rednega testiranja.

WHO, Unicef in Unesco so potrdili sklop osmih strokovnih priporočil, ki jih je razvila evropska svetovalna skupina WHO-ja za šolanje v času covida-19. Priporočila predlagajo, naj bodo šole med zadnjimi ustanovami, ki se bodo zaprle, in prve, ki se bodo znova odprle.

Svetovalna skupina prav tako poudarja, da je ključno vzpostaviti strategijo testiranja, zagotoviti učinkovite ukrepe za zmanjšanje tveganja, zaščititi duševno in socialno blaginjo otrok, zaščititi najranljivejše in marginalizirane otroke, izboljšati šolsko okolje, v odločanje vključiti otroke in mladostnike ter izvesti strategijo cepljenja, katere namen bo, da učenci ostanejo v šolah.

• Na Škotskem dnevni rekord števila okužb

Na Škotskem število novih okužb z novim koronavirusom po koncu šolskih počitnic znova znatno narašča. V nedeljo so jih potrdili nekaj več kot 7100, kar je največ do zdaj v enem dnevu. Posebej veliko okužb je med mlajšimi.

Število novih okužb na 100.000 prebivalcev v sedmih dneh glede na uradne podatke znaša 640 in je tako daleč nad povprečjem za celotno Veliko Britanijo, ki je 350.

Še posebej veliko okužb je na Škotskem med mladimi, kar povezujejo z začetkom novega šolskega leta sredi avgusta. Krepi se bojazen, da bodo okužbe močno narasle tudi v Angliji, ko se bodo ta teden tudi tam končale poletne počitnice.

V bolnišnicah na Škotskem se trenutno po poročanju BBC-ja zdravi 507 covidnih bolnikov, od tega 52 na intenzivni negi. Premierka Nicola Sturgeon je zadnje podatke o vse več okužbah pospremila s komentarjem, da je "pomirjujoče, da cepiva preprečujejo ravni resnih zdravstvenih težav, ki bi jih takšne številke nekoč povzročile".

• Na Siciliji strožji ukrepi

Sicilija je prva italijanska dežela, v kateri so po začetku poletja znova uvedli strožje ukrepe za zajezitev koronavirusa. V tej deželi, ki je na epidemiološkem zemljevidu označena z rumeno barvo, je zaradi porasta okužb znova obvezno nošenje zaščite za usta in nos na prostem. V restavracijah pa lahko znova za posamezno mizo sedijo štirje ljudje.

Pred začetkom novega šolskega leta, ki se v večini dežel začne okrog 15. septembra, ob tem več deželnih oblasti uvaja hitre teste za naključno testiranje učencev na novi koronavirus. Otroke bodo naključno testirali na dva tedna. V deželi Lacij je šolam na voljo 18.000 antigenskih testov.

Od srede bo moralo šolsko osebje, vključno z učitelji, predložiti covidno potrdilo, če bodo želeli vstopiti v šolo.

Dokazilo o tem, da so preboleli covid-19, da so proti tej bolezni cepljeni ali da so testirani na koronavirus, pa bodo morali Italijani od srede predložiti tudi za vstop na letalo, hitri vlak, avtobus in trajekt. Za sredo so nasprotniki cepljenja že napovedali proteste na železniških postajah.

• Nova Zelandija podaljšuje zaprtje Aucklanda

Auckland, največje mesto na Novi Zelandiji, bo ostalo strogo zaprto še dva tedna, je sporočila premierka Jacinda Ardern.

Medtem je ta otoška država zaznala prvo smrt, povezano s Pfizerjevim cepivom proti covidu-19. Iz neodvisne komisije za spremljanje varnosti cepiv so sporočili, da je ženska najverjetneje umrla zaradi miokarditisa (vnetje srčne mišice). Ob tem so dodali, da bi lahko na smrt, ki je nastopila po cepljenju, vplivali še drugi zdravstveni dejavniki.

Miokarditis je eden od potencialnih stranskih, a zelo redkih učinkov cepiva proti covidu-19.

• Singapur najbolj precepljena država na svetu

V Singapurju so z obema odmerkoma cepili že 80 odstotkov prebivalstva (5,7 milijona ljudi), s čimer je ta azijska mestna državica postala najbolj precepljena država sveta. "Dosegli smo še en mejnik – 80 odstotkov naših prebivalcev je prejelo oba odmerka," je sporočil minister za zdravje Ong Ye Kung.

"To pomeni, da je Singapur naredil še en korak proti temu, da postanemo odpornejši proti covidu-19," je dodal. "To je rezultat skupnih prizadevanj številnih ljudi, ki delajo v zakulisju, in Singapurcev, ki so bili dovolj odgovorni, da poskrbijo zase in za bližnje."

• Japonska odpoklicala še milijon odmerkov cepiva Moderne

Na Japonskem, kjer preiskujejo dve smrti po cepljenju s kontaminiranim cepivom proizvajalca Moderna, so zaradi odkritja kontaminacije tudi pri drugih serijah cepiva odpoklicali še milijon odmerkov. Skupno so tako iz programa cepljenja umaknili že 2,6 milijona odmerkov cepiva Moderne.

Sorodna novica Na Japonskem preiskujejo dve smrti po cepljenju s kontaminiranim cepivom

Prvo kontaminacijo cepiva Moderne so japonskemu distributerju Takeda prijavili že 16. avgusta. Kontaminacijo so nato odkrili v 39 vialah s cepivom Moderne. 26. avgusta je Japonska ustavila uporabo 1,63 milijona odmerkov Moderninega cepiva iz treh različnih serij, ki so jih razdelili v 863 cepilnih centrov.

Japonska javna radiotelevizija NHK je takrat poročala, da gre pri kontaminaciji cepiv za "kovinske delce". Moderna je sprva sporočila, da "trdi delci" v cepivu ne predstavljajo tveganja, zdaj pa izvajajo preiskavo, da bi ugotovili, za kakšno vrsto kontaminacije gre. Španski proizvajalec, farmacevtsko podjetje Rovi, je v petek sporočil, da bi bila kontaminacija lahko posledica proizvodnih težav.

V soboto sta Moderna in Takeda sporočili, da preiskujejo dve smrti, ki sta nastopili po cepljenju s cepivom Moderne. Gre za moška, stara 30 in 38 let, ki sta bila v tem mesecu cepljena s cepivom iz odpoklicanih serij. Pri tem sicer ni dokazov, da sta bila njuna odmerka kontaminirana. Oba sta dan po prejemu drugega odmerka dobila vročino in umrla dva dni pozneje, poroča Reuters. "Trenutno nimamo dokazov, da sta smrti posledica cepiva Moderne, zato je pomembno, da izvedemo preiskavo," so sporočili.

Kontaminacije odkrili še v četrti in peti seriji cepiva

V nedeljo so nato v japonski prefekturi Okinava kontaminacijo odkrili še v eni seriji cepiv Moderne. Zdravstveno ministrstvo je sporočilo, da so v injekcijah in vialah opazili "črno snov", v neki drugi injekciji s cepivom pa tudi "rožnato snov". Majhne delce črne snovi, ki se razlikujejo od kontaminacij v predhodnih štirih serijah cepiva, so nato našli tudi v prefekturi Gunma. Vlada je odpoklicala tudi tisto serijo. Skupaj so tako v nedeljo odpoklicali dodatnih milijon odmerkov cepiva Moderne.

Japonski minister Taro Kono, odgovoren za kampanjo cepljenja, je sporočil, da so s cepivi iz prvih treh odpoklicanih serij cepili okoli 500.000 ljudi.

Na Japonskem, v državi s 126 milijoni prebivalcev, je sicer po cepljenju s cepivom Pfizerja in BioNtecha od 8. avgusta umrlo 991 ljudi, po cepljenju s cepivom Moderne pa enajst ljudi. Zdravstveno ministrstvo je sporočilo, da niso odkrili povezav med smrtmi in cepljenjem.

Španski proizvajalec cepiv Rovi je prejšnji teden sporočil, da je bil sveženj cepiv, ki so bila odpoklicana, namenjen za distribucijo zgolj na Japonskem. Južna Koreja je že sporočila, da podobnih težav niso zaznali. Evropska agencija za zdravila (EMA) je sporočila, da preiskuje incident, vendar ne nameravajo začasno ustaviti proizvodnje.

• V Grčiji protesti proti covidnim ukrepom

V grški prestolnici Atene in pristaniškem mestu Solun na severu države se je v nedeljo zvečer zbralo več tisoč ljudi, ki so protestirali proti vladnim protikoronskim ukrepom. V Atenah se je zbralo okoli 3000 ljudi, v Solunu pa 5000.

V Atenah se je približno 200 ljudi ob koncu protestov ločilo in začelo policiste pred parlamentom obmetavati z gorečimi predmeti in kamenjem. Policisti so se odzvali s šok granatami, solzivcem in vodnim topom, zaradi česar so se izgredniki razbežali.

V skladu z gršimi ukrepi je vstop v restavracije in kulturne ustanove dovoljen samo cepljenim. Zaposlene v zdravstvenem sektorju, ki ne bodo cepljeni, naj bi s 1. septembrom suspendirali, plačila za svoje delo pa ne bodo dobili, dokler ne bodo cepljeni. Ta politika od 16. avgusta že velja za zaposlene pri oskrbi starejših.

V Grčiji se je število novih okužb v zadnjih tednih močno povečalo, večinoma zaradi počitniške turistične sezone. Za večino otoka Kreta in še druge otoke na jugu Egejskega morja že nekaj dni velja nočna policijska ura med 1. in 6. uro zjutraj.