Leto 2014 je najbolj črno leto v zgodovini HIV-a/aidsa v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije. V tem letu se je s HIV-om na novo okužilo prek 142.000 ljudi, kar je največ do zdaj. Evropska regija tako ne sledi svetovnemu gibanju zmanjševanja novih okužb s HIV-om.
Leto 2014 je najbolj črno leto v zgodovini HIV-a/aidsa v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije. V tem letu se je s HIV-om na novo okužilo prek 142.000 ljudi, kar je največ do zdaj. Evropska regija tako ne sledi svetovnemu gibanju zmanjševanja novih okužb s HIV-om. "Porast novih okužb s HIV-om je predvsem posledica širjenja okužbe s heteroseksualnim prenosom v državah vzhodne Evrope. V teh državah je pomemben tudi prenos okužbe z iglami pri ljudeh, ki si vbrizgavajo mamila. V državah EU-ja je sicer najpogostejši način prenosa spolni odnos med moškimi. V zadnjem desetletju se je število novih okužb v nekaterih državah EU-ja podvojilo, v drugih pa zmanjšalo za 25 odstotkov," pravi Marijan Ivanuša s Svetovne zdravstvene organizacije. Foto: EPA
false
Po navedbah NIJZ-ja je tveganje prenosa okužbe s HIV-om z okužene matere, ki je uspešno zdravljena s protiretrovirusnimi zdravili, ki rodi na varen način in novorojenca ne doji, pa je ocenjeno na manj kot 2 odstotka. Foto: freedigitalphotos.net

Prvi decembrski dan je že 27 let posvečen svetovnemu dneva boja proti aidsu. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo v Sloveniji v zadnjih 30 letih odkritih 726 ljudi, okuženih z virusom HIV. Pojavnost HIV-a v Sloveniji pa je manj kot ena HIV-pozitivna oseba na tisoč prebivalcev. V zadnjem desetletju je v Sloveniji za aidsom zbolelo 112 ljudi, 23 jih je po diagnosticiranju bolezni umrlo.

Slovenija se z aidsom dejavno ukvarja že 30 let, saj je nekdanje ministrstvo za zdravstvo in socialno varstvo že leta 1985 ustanovilo posvetovalno telo, Komisijo za aids, kjer so zastopane stroka, politika in civilna družba. Prvi nacionalni program preprečevanja in obvladovanja aidsa je Slovenija dobila leta 1996, in kot pravijo na NIJZ-ju, je prav zgodnji in napreden odziv verjetno pripomogel k temu, da je Sloveniji vse do danes uspelo ohraniti nizko stopnjo epidemije, kjer se HIV še ni pomembno razširil v nobeni podskupini prebivalstva.

Na NIJZ-ju opozarjajo, da diskriminacija in stigma še vedno ostajata med glavnimi preprekami za uspešno ozaveščanje, zgodnje odkrivanje in zgodnje zdravljenje. "Testiranje in zgodnje zdravljenje nista pomembni zgolj za boljšo prognozo in daljše življenje ljudi, ki živijo s HIV-om, predstavljata tudi pomembno strategijo zmanjševanja novih okužb v populaciji. HIV/aids je tako po svetu kot tudi v Sloveniji pomemben javnozdravstveni problem. Ključ do uspešne preventive je zmanjševanje tveganega vedenja v ključnih populacijah, kot so moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, osebe z več spolnimi partnerji, osebe, ki nudijo spolne usluge za plačilo, in njihove stranke, osebe, ki si injicirajo mamila, osebe, ki prestajajo kazen zapora, osebe, ki so imele tvegano vedenje v visokoprevalenčnih državah, osebe s spolno prenosnimi okužbami, kot so hepatitis B, sifilis in gonoreja. Tvegano vedenje za prenos okužbe predstavljajo nezaščiten spolni odnos oz. spolni odnos brez kondoma, souporaba pribora za injiciranje drog in tetoviranje," so pred svetovnim dnevom aidsa zapisali na NIJZ-ju.

Testiranje nosečnic na virus HIV
Sloveniji se prihodnje leto napoveduje novost, in sicer testiranje nosečnic na virus HIV, ki bo seveda prostovoljno. Ker število s HIV okuženih prebivalcev v Sloveniji vseeno narašča, NIJZ predvideva, da bo v prihodnje višje tudi število s HIV-om okuženih nosečnic. Poleg tega je Slovenija ena redkih držav EU-ja, ki še ni uvedla testiranja nosečnic, kar na ministrstvu za zdravje utemeljujejo s tem, da je Slovenija država z nizko stopnjo epidemije, tako da je tudi tveganje za primere prenosov z matere na otroka majhno.

Zadnji v Sloveniji rojen otrok, ki je HIV dobil od matere in ki je bil prijavljen NIJZ-ju, je bil rojen leta 2001. V obdobju 2005-2014 je bil prijavljen en sam primer okužbe, prenesene z matere na otroka, in sicer leta 2011. Vendar je bil otrok rojen v državi z visokim deležem okuženega prebivalstva in se je šele pozneje priselil v Slovenijo.

V letu 2011 je bila okužba s HIV-om odkrita pri dveh nosečnicah, vse od leta 1993 pa nikoli ni bila prepoznana več kot ena s HIV-om okužena nosečnica na leto. "Glavni namen uvedbe presejanja je eliminacija prenosa HIV-a z matere na otroka, saj bi bila za današnji čas ob vseh možnostih testiranja in preprečevanja prenosa ob ugotovljeni okužbi matere okužba otroka povsem nepotrebna," pravijo na ministrstvu za zdravje.

Po navedbah NIJZ-ja je možnost prenosa okužbe s HIV-om z okužene matere, ki je uspešno zdravljena s protiretrovirusnimi zdravili, ki rodi na varen način in novorojenca ne doji, ocenjeno na manj kot 2 odstotka. "Tako sta testiranje nosečnic na okužbo s HIV-om in prepoznavanje okuženih ključni za uspešno preprečevanje prenosa HIV-a z matere na otroka," poudarjajo na NIJZ-ju.

Delež prenosov se manjša
Delež prenosov HIV-a z matere na otroka se je v Evropi znižal s 359 v letu 2004 na 218 v letu 2013. Tveganje prenosa okužbe, nezdravljene s HIV-om okužene matere na otroka, ki ne doji, je bilo v Evropi ocenjeno na od 15 do 20 odstotkov.

Vir: Letno poročilo o okužbi s HIV 2014 (NIJZ)