Število okužb z mišjo mrzlico (s strokovnim imenom hemoragična mrzlica z renalnim sindromom) se poviša predvsem zaradi toplega vremena, ko se ljudje veliko več gibajo v naravi, pravijo na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor.

Gre za vročinsko bolezen, pri kateri okuženi opazijo splošno oslabelost, bolečine po celotnem telesu, za očmi in v splošno v glavi. Mogoče so tudi motnje vida, bolečine v ledvenem predelu ali bruhanje, so sporočili. Bolezen sicer poteka v več fazah, v poznejših pa sta mogoča tudi odpoved ledvic in nastanek krvavitev.

Razlogov za preplah ni
Bolezen je v redkih primerih smrtna, še posebej če ni ustrezno in pravočasno zdravljena. Smrtnega primera v UKC-ju Maribor še niso imeli. Poudarjajo, da bodo za vse bolnike ustrezno in strokovno poskrbeli, zato ni potrebe za preplah. Ob tem je bolezen ozdravljiva in dolgoročno ne pušča posledic.

Ne prenaša se s človeka na človeka
Pomembno je vedeti, da se mišja mrzlica ne prenaša s človeka na človeka, temveč je vir okužbe urin glodalcev. Zdravniki zato svetujejo izogibanje predelom, kjer se zadržujejo miši, vestno umivanje sadja in splošno higieno.

Ob pospravljanju opuščenih prostorov, lop in kleti svetujejo uporabo maske, miši pa naj se ne odstranjuje z rokami.

Prvi mišji zarod preživel, pustoši polja
Nad mišmi se letos pritožujejo tudi kmetje. "Miši so povzročile precejšnjo škodo, predvsem na žitih in oljni ogrščici, pa tudi na drugih pridelkih," je danes na Ptuju povedala Draga Zadravec s Kmetijsko gozdarske zadruge Maribor. Po njenih besedah so k večjemu številu teh živali pripomogle predvsem visoke temperature v marcu. Te so omogočile preživetje tudi prvega legla miši, ki po navadi ne preživi.