Zavarovalnice so nezadovoljne s predlogom zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Foto: BoBo
Zavarovalnice so nezadovoljne s predlogom zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Foto: BoBo
Stetoskop
Predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je parcialen, pripravljen na hitro in ne rešuje najbolj perečih vprašanj slovenskega zdravstva, so kritični v Slovenskem zavarovalnem združenju in treh zavarovalnicah. Foto: Reuters
Evri, bankovci, denar
V združenju in treh zavarovalnicah pogrešajo tudi izračune finančnih vplivov. Foto: Reuters
false
Zavarovalničarji kot sporno izpostavljajo, da bi se prihodki iz naslova pokojninske rente na podlagi dodatnega pokojninskega zavarovanja vštevali v osnovo za obračun višine zdravstvenega nadomestila, kot to predvideva predlog zakona. Foto: BoBo
Zavarovalnice kritične do reforme

S koncem prejšnjega tedna se je končala javna razprava o predlogu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je sprožil številne pomisleke. Svoje poglede na predlagane spremembe so na današnji novinarski konferenci predstavili tudi predstavniki Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ) in zavarovalnic, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Predlog zakona med drugim ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki na mesec znaša za vse zavarovance okoli 27 evrov, in ga nadomešča z zdravstvenim nadomestilom, ki bo odvisno od bruto dohodkov zavarovanca. Predvidenih je sedem dohodkovnih razredov, višina dajatve pa se giblje od 20 do 75 evrov.

Po izračunih ministrstva bi okoli 80 odstotkov prebivalcev plačevalo manj, kot zdaj plačuje za dopolnilno zavarovanje.

Zavarovalničarji pa predlogu zakona očitajo neusklajenost z obstoječo zakonodajo in tudi ustavo, saj po njihovem mnenju ne zagotavlja enake obravnave vseh državljanom in socialnih pravic vsem, zato napovedujejo tudi pravne postopke, če bo tak zakon res sprejet.

Svoje pripombe na predlog zakona so razdelali v 17 točkah na 12 tipkanih straneh.

Brez prostovoljnih zavarovanj ne bo šlo
"Ni realno pričakovati, da bosta zgolj obvezno zdravstveno zavarovanje in javni zdravstveni sistem izpolnila vse potrebe in pričakovanja ljudi glede zdravstvenih storitev," menijo v zavarovalni industriji.

"Sistematičen in načrten razvoj prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj je tisti, ki bo na dolgi rok omogočal ljudem pravočasen dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev. Predlog zakona pa v nasprotju z obstoječo zakonodajo področja prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj sistemsko ne ureja," je dejala Meta Berk Skok iz Triglavove zdravstvene zavarovalnice.

Po javnih predstavitvah zakonodajalec pričakuje, da se bodo ta zavarovanja samoiniciativno razvila, a kot opozarja Berk Skokova, je osnovni pogoj za razvoj zdravstvenih zavarovanj in dodatne ponudbe na trgu jasna opredelitev, kaj lahko ljudje pričakujejo iz javnega sistema – torej t. i. standardi in pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Nerešena težava čakalnih dob
Direktorica zavarovalnega združenja Maja Krumberger celotnemu predlogu očita, da je "parcialen, na hitro pripravljen zakon", ki po njihovem mnenju ne rešuje najbolj perečih težav slovenskega zdravstva, niti ne sledi koalicijskim ciljem, ki so dostopno, kakovostno in učinkovito javno zdravstvo. "Zakon, kakršen je, ne bo skrajšal čakalnih dob," je prepričana.

"Če 80 odstotkom ljudem obljubljamo nižje stroške zdravstva, je to mogoče všečno širšim množicam, ampak verjemite, da je to, kar človeka res zanima, kdaj bo obravnavan, ali bo dobil nova zdravila in tako naprej. Na to pa ta predlog zakona ne odgovarja," je poudaril predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln.

Upokojenci bi bili dodatno obremenjeni
Zavarovalničarji so prepričani tudi, da predlog zakona nalaga dodatne obremenitve pokojninski blagajni. Predsednik uprave zavarovalne družbe Adriatic Slovenica Gabrijel Škof je opozoril, da bi imel predlagani zakon tudi negativen vpliv na razvoj pokojninskih zavarovanj drugega stebra.

"Varčevanje za jesen življenja se postavlja pod dodaten vprašaj," je dejal Škof, ki je kot sporno izpostavil, da bi se prihodki iz naslova pokojninske rente na podlagi dodatnega pokojninskega zavarovanja vštevali v osnovo za obračun višine zdravstvenega nadomestila.

V združenju in treh zavarovalnicah pogrešajo izračune finančnih vplivov, saj pravijo, da so bili ti v javni razpravi na voljo le nekaterim deležnikom – dobili naj bi jih le člani Ekonomsko-socialnega sveta.

Predlog dviguje prah tudi drugje
Kot smo že poročali, so bili do predlagane zdravstvene reforme v preteklih tednih kritični tudi drugi deležniki.

Sindikati niso zadovoljni z delom predloga, ki omejuje bolniško odsotnost z dela. Na ministrstvu v novem zakonu predlagajo časovno omejitev pravice do denarnega nadomestila v primeru bolniškega dopusta, in sicer neprekinjeno največ 12 mesecev, s prekinitvami pa v dveh letih največ 18 mesecev. Po izteku tega roka naj bi se denarno nadomestilo ne zagotavljalo več iz zdravstvene blagajne, ampak iz pokojninske. Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) ob tem opozarja, da bo predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju dodatno obremenil zavod za vsaj 100 milijonov evrov.

Predstavniki reprezentativnih delodajalskih in gospodarskih organizacij pa nasprotujejo predlagani obliki zdravstvene reforme z očitkom, "da le polni škaf, ki pa še vedno zelo pušča".

Javnosti bi bil bližje novi sistem
Zakon o zdravstvenem zavarovanju kot tak ni užival podpore niti v javnomnenjski raziskavi Dela, so pa vprašanja o prvinah novega zakona pokazala podporo predlaganim rešitvam.

Na vprašanje, kateri sistem zdravstvenega zavarovanja je vprašanim bližji, je več kot polovica vprašanih odgovorila, da novi, ki vsebuje osnovno plačilo z obveznim dopolnilom, anketa pa je pokazala tudi visoko podporo progresivni lestvici pri zdravstvenem zavarovanju.

Zavarovalnice kritične do reforme