Burger@gov.si (pri čemer 'gov.' označuje govedino) je nastal izpod rok Sebastijana Jurjevca iz Rožmarina, že vrsto let paradne štajerske restavracije. Prigrizek, ki mu lahko očitamo nepraktičnost (za en griz ga je preveč, pri dveh pa neslavno razpade), sestavlja prvovrstna govedina, kandiran paradižnik in posteljica iz lisičk. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Burger@gov.si (pri čemer 'gov.' označuje govedino) je nastal izpod rok Sebastijana Jurjevca iz Rožmarina, že vrsto let paradne štajerske restavracije. Prigrizek, ki mu lahko očitamo nepraktičnost (za en griz ga je preveč, pri dveh pa neslavno razpade), sestavlja prvovrstna govedina, kandiran paradižnik in posteljica iz lisičk. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Slovenci resda nimamo svoje ulične prehrane. Saj še kranjske ne prodajajo nikjer na ulici. Da to spremeni, je tudi eden izmed ciljev SladoLenta. Res bo treba po letošnjem narediti iz vseh teh jedi skupaj s chefi "ulično kuharico" …

Uroš Mencinger
Davorin Verlič iz Novega sveta pri Stolnici je ustvaril jakobovo pokrovačo na črni rižoti z žafranovim sabayonom in limonino travo. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Slaviša Amidžić iz Panorame v hotelu Draš je postregel lentos štručko - odojka na jabolčni pomaki v domačem koruznem kruhku. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Zdenka Lešnik iz Gostilne pri Lešniku je skuhala klasično slovensko domačo jed: omine mlince s hrustljavo kokoško. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic


Kioski po slovenskih mestih prodajajo kebabe, bureke, pleskavice in pice - še celo indijsko hitro prehrano je te dni dobila Ljubljana. Sledu o kakih pristnih slovenskih poceni prigrizkih pa praktično ni. Ali kot je za Nedelo povedal kuharski mojster Jure Tomič: "Na to ne gledam nacionalistično, toda na vsakem koraku vidimo čevapčiče, kebab, nikjer pa ne moremo dobiti kranjske klobase ali bograča."

Smo pa obiskovalci nedavno končanega festivala Lent dobili zelo dober vpogled v to, kako bi zadeve lahko bile videti.

Idejni oče SladoLenta, kot so poimenovali skupek stojnic ob Dravi, na katerih so vsak večer ulično hrano ustvarjali vrhunski slovenski kuharji, je Uroš Mencinger, ki ga poznamo kot Nedelovega kulinaričnega kritika. "Bilo je le vprašanje: Kako izboljšati kulinarično ponudbo na festivalu Lent? Odgovor je bil nato logičen - kot kulinarični kritik sem odgovore prepustil najboljšim!" je razložil Mencinger za MMC to, kako je dobil zamise

l za SladoLent.

SladoLent je poskusno s šestimi kuharji in le tremi dnevi splavil že lani, a ga je zaradi odličnega odziva letos raztegnil na vseh 16 dni. 16 večerov s po tremi mednarodno priznanimi "chefi", od Janeza Bratovža iz Restavracije JB in Tomaža Kavčiča z Zemona do Ane Roš iz Hiše Franko in Bineta Volčiča iz Promenade. "Povabil sem vse, ki so v zadnjih treh letih mojega gastronomskega ocenjevanja v Nedelu prejeli najvišje ocene, 5 sončkov in 4,5, tem pa smo dodali še najboljše mariborske chefe," pove Mencinger.
3,5 evra za degustacijo
Tako smo bili obiskovalci ob vrhunskih štajerskih vinih deležni takih mojstrovin, kot so ajdova pašta z ragujem domače kokoške in peno skute (Borut Jovan iz restavracije Prestige), topla pečena račja prsa s figovo omako in popečenim ajdovim kruhom (Andrej Kuhar iz Maxima), krompirjev ocvrtek z dimljeno postrvijo in pita iz divjih rastlin (Miriam Novak iz Domačije Novak), vipavska postrv dimljena pred gosti na krompirjevem pireju z limono (Tomaž Kavčič iz Gostilne Pri Lojzetu) ter kumarični sladoled s karameliziranim piščancem na palčki (Zoran Ristič iz restavracije Betnava).
Vse to za 3,5 evra na jed, postreženo in dekorirano v ekoembalaži. Prebranec v bližnji mobilni gostilni je bil 4 evre, suši pa 10. Res je sicer, da se od ene "leteče lizike", kot so študenti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor poimenovali nabodalo s kroglico račjega mesa, kuhanega v teranu, nisi mogel ravno nasititi za ves dan, res je tudi, da so bili nekateri poskusi strel v temo (riž v čokoladnih čompah, de facto čokoladnih kroglicah, je bil tako popolnoma odveč), a naj spomnimo, taki prigrizki v matičnih restavracijah stanejo tam nekje od 8 do 15 evrov.

Popularizacija slovenske kuhinje
Odziv je bil, sodeč po dolgih vrstah, izjemen, kar potrdi tudi Mencinger: "Odličen odziv - na obeh straneh. Zadovoljni so gostje, ki so se vračali vsak večer, saj so imeli enkratno priložnost na enem mestu in eni prireditvi preizkusiti in spoznati najboljše slovenske kuharje, in zadovoljni so tudi chefi, ki so tako na SladoLentu predstavili svoje restavracije in svojo kreativno, avtorsko kuhinjo, ter popularizirali slovensko kuhinjo in slovensko vrhunsko kulinariko."
Mencingerju je šlo pri organizaciji na roke, da so se povabilu odzvali prav vsi povabljenci, razen treh kuharjev, ki so bili zadržani. "Takšne prireditve, na kateri bi se zbralo toliko slovenskih kuharskih mojstrov, še ni bilo! Čisto vsi so se potrudili in pripravili zelo zanimive jedi ter predstavitve, zato je nemogoče kogar koli izpostaviti," nam je povedal Nedelov "dobrojed", ki je vse jedi tudi fotografsko dokumentiral, saj se mu v glavi že porajajo ideje za nadaljevanje.
Začetek neke nove zgodbe?
Pa lahko nekaj takega, kot je SladoLent, prispeva k širjenju obzorij povprečnega slovenskega jedca, ki morda še vedno raje poseže po mesnem bureku kot "kapesanti v svinjski koži"?
"Na SladoLentu se je predstavilo več kot 50 jedi, od čomp s planinsko skuto do sufleja iz kraškega sira jamarja, od kranjske klobase do tune v japonski redkvi, od sendviča z lisičkami do sendviča s stisnjenim govejim jezikom, od postrvi iz Krke na krompirjevem ocvrtku do vipavske postrvi dimljene pred gostom, od veganskega sladoleda do kumaričnega sladoleda ... Toliko jedi, toliko okusov, toliko idej in predvsem toliko gostov, ki so vsak večer zadovoljno okušali, odkrivali, spoznavali, hvalili in tudi kritizirali. Dobrojedcev je tudi v Sloveniji vedno več, in mislim, da je k temu nekaj prispeval tudi SladoLent," meni Mencinger.
Kako pa bi Slovenija pravzaprav lahko razvila svoj kulinarični trg? Mencinger meni, da je potencial izjemen, saj imamo odlične sestavine in vrhunske kuharje, zato da moramo to glasno in povsod poudarjati ter predstavljati. "Chefi me že spodbujajo, da bi podoben koncept razširili tudi na druga slovenska mesta in tudi na tujino. Zakaj pa ne?!" je zagret oče projekta.
Kaja Sajovic

Recept Uroša Mencingerja za slasten poletni prigrizek:
Mocarela, marelice in rožmarinovo olje
Sestavine:
2 bivolji mocareli (a 125 g), 40 ml olivnega olja, 3 žlice rožmarinovih listov, solni cvet, sveže mleti poper, 8 zrelih marelic, 1 bio limona, oljčno olje z limono, sveža bazilika.
1. Olje segrej v kozici, vanj stresi rožmarinove liste, jih na hitro ocvri, precedi in olje ohladi. Mocarelo nareži na ½ cm debele rezine, prelij jo z rožmarinovim oljem, potresi s solnim cvetom in poprom ter pusti stati 20 minut.
2. Limono olupi v tankih (5 mm) trakovih, blanširaj jih v vreli vodi in ohladi. Marelice izkoščiči in nareži na tanke krhlje. V kozarce izmenično nalagaj marinirano mocarelo, krhlje marelice in blanširano limonovo lupinico, na koncu vse pokapljaj z limonovim olivnim oljem ter okrasi z listom bazilike.

Slovenci resda nimamo svoje ulične prehrane. Saj še kranjske ne prodajajo nikjer na ulici. Da to spremeni, je tudi eden izmed ciljev SladoLenta. Res bo treba po letošnjem narediti iz vseh teh jedi skupaj s chefi "ulično kuharico" …

Uroš Mencinger