Na fakulteti za družbene vede v Ljubljani je potekal 12. posvet E-zlorabe otrok: Mladoletni storilci. Fotografija je simbolična. Foto: Shutterstock
Na fakulteti za družbene vede v Ljubljani je potekal 12. posvet E-zlorabe otrok: Mladoletni storilci. Fotografija je simbolična. Foto: Shutterstock

Največ prijav policija prejema od tujih ponudnikov, kot so Tiktok, Snapchat in Facebook, včasih pa tudi neposredno od oškodovancev in njihovih staršev, je na strokovnem posvetu povedal vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto v upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Robert Tekavec. Način preiskovanja spolnih zlorab otrok se sicer zaradi vse dostopnejše tehnologije ves čas spreminja, je poudaril.

Za preventivo naj poskrbijo starši

Policija je lani namreč obravnavala 102 kaznivi dejanji, povezani z izdelavo in posredovanjem pornografskega gradiva. To je 25 več kot leta 2020. Med 175 osumljenci lani jih je bila skoraj tretjina mladoletnih, je poročal Radio Slovenija. Mladoletni storilci se pogosto niti ne zavedajo, da so storili kaznivo dejanje.

Pri obravnavi spolnih zlorab otrok je zelo pomembna preventiva, za katero morajo poskrbeti starši, sta poudarila Tekavec in sodelavec prijavne točke Spletno oko Andrej Motl s fakultete za družbene vede. Ti morajo internet in njegove pasti najprej razumeti, da lahko to znanje predajo svojim otrokom. Najpomembneje je, da starši otroku pametne naprave v lastno uporabo ne dajejo prehitro, če pa otroku dovolijo, da sam brska po napravi, naj bo na njej vzpostavljena ustrezna zaščita in onemogočen dostop do družbenih omrežji. Otrok naj brska tako, da imajo starši lahko nad njim nadzor, sta poudarila.

Največkrat gre pri oblikah spolne zlorabe med mladoletniki za izmenjavo gradiv, ki prikazujejo spolno zlorabo otrok. "Velikokrat pride do primera, ko si par izmenjuje intimne fotografije, eden od njiju pa jih razpošilja naokoli. Poznamo tudi obliko, ki se imenuje 'online grooming' ko mladoletnik po internetu išče žrtve in od njih skuša dobiti intimne fotografije," je razložil Tekavec. Spolne zlorabe otrok mladoletniki prakticirajo zaradi pomanjkanja pozornosti, naivnosti, osebne uveljavitve ali pa zaradi šale, večinoma pa se ne zavedajo, da s tem storijo kaznivo dejanje, je še povedal.

Sorodna novica Otroke prek spleta zvabili v spolne odnose, posnetke pa delili somišljenikom kot trofeje

Storilci so včasih tudi žrtve

Motl pa je poudaril, da je pri obravnavi mladoletnega storilca zelo pomembno, da se starši z njim pogovorijo, dogajanje ustrezno predelajo ali pa najdejo pomoč in storitev prijavijo policiji. Kot glavni poudarek posveta je navedel, da mora vsak, ki dela z mladoletnimi storilci, najprej zagotoviti, da je sam dovolj čustveno podprt, da lahko vzdrži komunikacijo s storilci. Pri pogovoru z mladoletniki naj se ne osredinja le na kaznovanje, temveč na motivacijo za dejanjem, svetuje Motl. Pogosto se namreč pokaže, da so storilci na eni strani tudi žrtve spolnega ali fizičnega nasilja, je še povedal.

Posvet so organizirali Center za varnejši internet Slovenije, Uprava kriminalistične policije Generalne policijske uprave, Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije in Spletno oko.

Osrednja tema je bila problematika mladoletnih storilcev internetnih spolnih zlorab otrok, namenjen pa je bil predvsem organom pregona, sodiščem, pripravljavcem zakonodaje, zaposlenim v šolstvu in centrih za socialno delo ter nevladnim organizacijam, je povedal sodelavec prijavne točke Spletno oko Andrej Motl s fakultete za družbene vede.

Spletne spolne zlorabe med mladoletnimi