Genska sprememba vpliva na povečano napadalnost pri miših. Foto: EPA
Genska sprememba vpliva na povečano napadalnost pri miših. Foto: EPA

Poleg hitrih nožic nova laboratorijska miš v primerjavi z drugimi mišmi iz "ujetništva" tudi živi dlje in se razmnožuje še pozneje v življenju. Miš so na univerzi v Clevelandu ustvarili, da bi opazovali biokemijo pri presnovi, s čimer bi si lahko pomagali pri razumevanju bolezni pri človeku.

Na samotežnem mlinu lahko miš preteče do šest kilometrov pri hitrosti 20 metrov na minuto in se ustavi po šestih urah. Čeprav miš poje dvakrat več kot druge, pa tehta polovico manj.