Teleskop BICEP2 je v ospredju, v ozadju pa konkurenčni Teleskop Južnega pola. S podobnimi ali istimi meritvami se ukvarja več raziskovalnih skupin, zato je precej kmalu mogoče pričakovati potrditve ali izpodbijanje odkritja. Foto: Steffen Richter (Harvard University)
Teleskop BICEP2 je v ospredju, v ozadju pa konkurenčni Teleskop Južnega pola. S podobnimi ali istimi meritvami se ukvarja več raziskovalnih skupin, zato je precej kmalu mogoče pričakovati potrditve ali izpodbijanje odkritja. Foto: Steffen Richter (Harvard University)

Velikokrat se zgodi, da so odkritja bolj ali manj napihnjena. Tole je pa res zelo pomembna stvar.

Anže Slosar, kozmolog

Da mora inflacija nujno povzročiti močne gravitacijske valove, je leta 1996 pokazal Slovenec, profesor fizike na Berkeleyu in direktor tamkajšnjega Centra za kozmološko fiziko, Uroš Seljak. Kot za Delo opominja astrofizik Tomaž Zwitter (FMF), je Seljak tudi izumil metodo, kako razpoznati polarizacijo kot posledico prvinskih inflacijskih valov. Zwitter ga zato uvršča med potencialne kandidate za Nobelovo nagrado.

Sevanje ozadja
Posnetek je izid skoraj desetletnega dela in večletnega preverjanja rezultatov. Na njem je posnetek kozmičnega sevanja ozadja. Instrument se je osredotočil na zelo omejen košček neba in ga natančno preveril. Paličice ponazarjajo polariziranost oz. smer valovanja, ki je po trditvah avtorjev tipa B. Foto: BICEP2

Na začetku je bilo vesolje zelo gladko, brez pertubacij. Bila so samo neka semena, neke fluktuacije, ki so se potem pod lastno gravitacijo sesedle vase in naredile zvezde, galaksije in vse, kar danes poznamo.

Slosar
Anže Slosar
Slosar, Slovenec, ki živi in dela v ZDA, je bil leta 2012 po izbiri revije Popular Science v deseterici najbolj inovativnih znanstvenikov. Foto: MMC RTVSLO

V naslednjih tednih bo na arXivu verjetno prava vojna. Ogromno člankov bo prišlo ven z vsemi mogočimi teorijami in razlagami. Znanstveniki bodo potrebovali še kar nekaj časa, da bodo to prežvečili.

Slosar
BICEP2
Glavni instrument, 512 superprevodnih senzorjev za mikrovalove, so izdelali v Nasinem laboratoriju Jet Propulsion Laboratory. Slosar instrument vidi kot dober primer, kako se lahko z relativno malo denarja in zelo ostro specializiranostjo za eno samo problematiko naredi dobro orodje za velik dosežek. Foto: Anthony Turner (JPL)

To so valovi, ki niso zanihali še niti dvakrat, odkar se je vesolje začelo. Drugi eksperimenti jih ne morejo zaznavati. Ti valovi so velikosti vesolja in povedo, kaj se z vesoljem dogaja na največji skalah. Dlje se sploh ne da pogledati.

Slosar o prvobitnih gravitacijskih valovih
Planck, prasevanje
Znameniti Planckov posnetek prasevanja, najstarejše obstoječe svetlobe. Z modro so označena hladnejša območja, z rdečo toplejša. Razlika pa je minimalna, gre za tisočinke stopinje Celzija. Planck je posnel celotno nebo, BICEP2 se je leta posvečal le majhnemu koščku. Foto: Esa, Planck Collaboration

Ti gravitacijski valovi dejansko primejo kose prostora in jih malo premaknejo. Zgenerirani so bili v zelo zgodnjem vesolju in so potem zelo počasi zamirali, a so bili še vedno dovolj veliki, da so kose vesolja mali premaknili. In s tem so palčke na prasevanju malo obrnili.

Zdaj vemo, da se je v najzgodnejšem času zgodil proces inflacije, ki je zelo kratko trajal in ustvaril začetne pogoje za vroči veliki pok, kot ga poznamo. Popolnoma natančno v podrobnosti procesa ne poznamo, smo pa zdaj dobili eno novo informacijo. Ta proces je nujno moral ustvariti gravitacijske valove, kar močno omeji število možnih modelov.

Točne posledice odkritja se bodo razumele v nekaj mesecih. Teoretiki bodo potrebovali nekaj časa, da bodo to prežvečili.

Poskus nam pove, pri kakšni energiji se je inflacija zgodila. Je zelo visoka, precej višja od pričakovanj. To ima lahko velike implikacije za teorijo supersimetrije in bo morda vplivalo celo na to, kaj bo naredil pospeševalnik v Cernu.

Odmevi velikega poka


"Detekcija teh valov je bila 10 let zlata jama. Vsi so se trudili to narediti,"
je novo veliko odkritje za MMC pojasnjeval kozmolog Anže Slosar. A nihče ni zares verjel, da bo neka majhna znanstvena odprava na Zemljinem južnem polu naredila prav to.

Tako Slosar kot številni drugi strokovnjaki področja so v veliki večini mnenja, da bo odkritje zelo verjetno vredno Nobelove nagrade za fiziko.

Za kaj gre? Za eno tistih temeljnih fizikalnih vprašanj, zaradi katerih bo "jutri Sava še vedno tekla", kot bi rekel slovenski fizik Anton Mavretič. Eno tistih ugank, ki jih je težko pojasniti in ki nimajo neposrednih učinkov na vsakdan.

Obenem gre za odgovore na tista vprašanja, ki si jih človeštvo zastavlja, že odkar - vprašanja sploh obstajajo. Od kod prihajamo? Kje se je vse začelo? Kako?

Raziskovalci so na nebu našli sled izjemno hitrega širjenja prostora, ki se je zgodilo le trenutek po začetku časa samega. A pot do odkritja je bila dolga in izjemno zahtevna.

Že ko te dni intenzivno rekonstruiramo dogodke prve svetovne vojne, so viri omejeni, dognanja se spreminjajo, interpretacije krešejo. Pa je oddaljena le sto let, na grudi, ki jo še zdaj tlačimo.

Kaj šele, ko je treba do potankosti dognati začetek časa in prostora samega. Veliki pok izpred 13,8 milijarde let.

Astronom Phil Plait je za Slate dilemo opisal takole: "Vse do zdaj smo bili v situaciji, ko smo pisali knjigo o državljanski vojni, ne da bi sploh vedeli, kaj se je takrat dogajalo."

Danes, ko je skupina za teleskopom BICEP2 na južnem polu oznanila svoje odkritje, pa so se strani začele polniti. "Zdaj smo našli dnevnike in fotografije. Kot bi se na praznih straneh začele besede pojavljati same od sebe," je zapisal Plait.

Če so dognanja, objavljena tudi v znanstveni reviji Nature, zanesljiva, potem zdaj vemo, kaj se je zares dogajalo v prvih nekaj milijoninkah sekunde. Slosar ocenjuje, da je objava kredibilna in da so avtorji z veliko zanesljivostjo utemeljili svoja dognanja.

"Velikokrat se zgodi, da so odkritja bolj ali manj napihnjena. Tole je pa res zelo pomembna stvar," je dejal za MMC.

Teorije, teorije, teorije ...
Dobili smo prvi neposredni dokaz za teorijo inflacije. Ob pomanjkanju neposrednih ali posrednih dokazov se morajo fiziki precej zanašati na teoretiziranje. Tako je bilo tudi pri Higgsovem bozonu. Učena glava je morala premetavati izračune, trošiti črnilo in v domišljiji graditi model, kako naj bi bilo.

Pogosto se izkaže, da so takšna teoretiziranja lahko precej natančna. Naprave, zmožne zaznavati najmanjše delce sploh, so zgradili in uspešno preizkusili šele desetletja po tem, ko je Peter Higgs napovedal obstoj "svojega" bozona. Podobno je v tokratnem primeru.

Teorija velikega poka dolgo le teorija
Da se je vse obstoječe začelo v miniaturni točki, manjši celo od atoma, je bila dolgo le precej izpodbijana teorija velikega poka. Prvi, posredni dokaz je prišel z zakasnitvijo desetletij. Na nebo je moral teleskop in ga dolga leta temeljito premeriti z vseh strani. Natančno je izmeril vseprisoten, a šibek sij. Da, velika eksplozija še danes osvetljuje celotno vesolje in ga ohranja ogretega za 2,7 stopinje Celzija nad absolutno ničlo, kot je izmeril najnatančnejši med njimi, Planckov teleskop. To je bil prvi posredni dokaz našega izvora.

Vpogled v rojstvo vesolja
Planck pa ni zaznal svetlobe, ki bi nastala v prvih trenutkih sploh. To ni bil neposreden dokaz velikega poka. Zaznal je kozmično mikrovalovno sevanje ali prasevanje. Nastalo je šele 380.000 let po velikem poku samem, ko se je ogromna in izjemno vroča juha osnovnih delcev ravno dovolj ohladila, da so se lahko ti začeli povezovati v atome in naprej vse do galaksij. Takrat so fotoni, delci svetlobe, prvič "ušli", se odbili s takrat sveženastale površine zadnjega sipanja in se odpravili na večno pot po vesolju. Planck je v prasevanju torej videl rojstvo vesolja.

A BICEP2 gre še dlje. V samo spočetje vesolja. Natančneje, pripoveduje nam podatke o dogajanju 10-35 sekunde po začetku časa samega.

Eksplozivno, kratkotrajno, bliskovito širjenje
Takrat se je, skladno s teorijo inflacije, zgodil nenavaden proces. Vesolje se je iz neskončno strnjene točke s skoraj ničto prostornino začelo širiti. In to ne kot balon, ki ga polagoma in enakomerno napihujemo, temveč se je širilo izjemno hitro - izjemno pospešeno. V nekaj milijardinkah sekunde se je njegova prostornina povečala za 10 bilijon bilijon bilijon-krat in se širila precej hitreje od svetlobe same.

Morda ne zveni preveč pomembno, toda ravno v tistih nekaj trenutkih in v tistih nekaj kubičnih centimetrih so se ustvarila semena galaksij in vesolja, kot ga poznamo danes. "To je proces inflacije, ki je trajal izjemno malo časa in je ustvaril začetne pogoje za vroči veliki pok, kot ga poznamo," je pojasnil Slosar, ki dela na državni ustanovi Brookhaven National Laboratory v ZDA, delu ameriškega ministrstva za energetiko.

Tako intenziven in energetičen dogodek, kot je inflacija, po teoriji relativnosti Alberta Einsteina nujno vpliva na prostor in čas. Einstein je že pred stoletjem teoretiziral, da masa z gravitacijo ukrivlja prostor in čas okoli sebe. "Ta proces je moral zgenerirati gravitacijske valove," pojasnjuje sogovornik.

Temu je bila že skoraj desetletje na sledi skupina za teleskopom BICEP2, ki jo vodi John Kovac s Harvard-Smithsonianovega centra za astrofiziko (Cambridge v Massachusettsu, ZDA). Iskala je (in še išče) prvinske gravitacijske valove, neposredno posledico silne inflacije.

Uspeha ni nihče pričakoval. "Ta signal je tako šibak, da ko sem delal doktorat, so mi rekli: pozabi. To ne bo nikoli izmerjeno," se je spominjal naš sogovornik. A kako analizirati dogajanje v prvih sekundah, če prvi dostopni podatki o zgodovini vesolja nastanejo šele z letom 380.000 po velikem poku? "Dobro vprašanje," je odgovoril Slosar.

Ključ je v polarizaciji svetlobe
Tako kot satelit Planck so se tudi Kovac in njegova ekipa lotili tistega, kar so imeli na voljo. Prasevanja, elektromagnetnega valovanja, le da so se osredinili na eno samo lastnost: polariziranost. Če namreč teorija inflacije drži, potem so prvinski gravitacijski valovi v nekoliko oslabljeni obliki obstajali in tudi stotisoče let po začetku pustili svoj odtis na prasevanju.

Gravitacijski valovi so ena zadnjih velikih fizikalnih skrivnosti. Vemo, da obstajajo in da delujejo, saj so njihovi učinki merljivi, nismo pa jih še neposredno zaznali. Podobno kot temno snov. Gravitacijski val v praksi širi in oži prostor, v periodičnem sosledju. Gravitacijski val je, posplošeno, prenos informacije, da se nekaj privlači. In to ne gre hitreje kot s hitrostjo svetlobe.

Običajnemu človeku je samoumevno, da ko skoči v zrak, bo potem pač padel nazaj dol, je razlagal Slosar. Modernim fizikom to ni tako samoumevno. Ko nekdo skoči v zrak, mora informacija o privlaku, in posledično vrnitvi telesa z visoke točke na trdna tla, pripotovati od enega telesa do drugega.

"Zemlja vzpostavi gravitacijsko polje, ki se pogovarja z atomi v mojem telesu. Na ta način šele potem padem nazaj. Gravitacijski valovi kot pertubacije v tem polju potujejo skozi prostor in čas," je pojasnil.

"Imamo elektromagnetno sevanje, ki prek valovanja v njem omogoča komunikacijo z mobiteli. Elektromagnetno polje je odgovorno za to, da elektroni krožijo okoli protonov. Podobno imamo gravitacijsko polje, ki omogoča, da Zemlja kroži okoli Sonca."

Informacija o privlaku med njima pa potuje z gravitacijskimi valovi, pertubacijami v polju, pri hitrosti svetlobe.

Val, ki je komaj enkrat zanihal
Je pa Slosar opozoril na eno veliko, veliko razliko. V tem primeru imamo prvinsko gravitacijsko valovanje, ki je izjemno drugačne narave. V strogem smislu sicer je valovanje, vendar gre za valove v velikosti vesolja. "To so valovi, ki niso zanihali še niti dvakrat, odkar se je vesolje začelo."

Pa vendar: če so prvinski gravitacijski valovi obstajali, so povzročili polarizacijo v prvinski svetlobi, prasevanju. To pomeni, da polje ne niha naključno, temveč v neki ravni. Če delec polja niha samo navzdol in navzgor, gledajoč proti njemu vidimo navpično "palico", vodoravno, če vodoravno - lahko pa tudi kateri koli drugi kotni nagib vmes.

Vendar polarizacijo v sevanju lahko povzročijo tudi danes obstoječa magnetna polja. A le prvinski gravitacijski valovi so lahko povzročili polarizacijo tipa B, ki so jo zaznali na posebno občutljivih tipalih na južnem polu (vidna je na naslovni sliki).

Na videz banalna podrobnost, ki je omogočila človeštvu vpogled v spočetje vsega.

Mostovi s svetom najmanjšega
Odkritja pa se sploh še ne končajo. Ugotovili so tudi, pri kateri energiji se je inflacija in posledični vroči del velikega poka zgodila. Izračunanih 10.000 bilijonov gigaelektronvoltov je že tista točka, kjer se zgodi znamenito združevanje.

Temelji za združeno teorijo vsega
Vsi delci stvarstva medsebojno delujejo na enega izmed štirih načinov, za vsakega pa je "odgovoren" en delec, ki nosi silo. Prvi način je elektromagnetizem, ki poteka med električno nabitimi delci, prenaša jo foton. Drugi način je šibka jedrska sila z bozonoma tipa W in Z, ki med drugim poteka v našem Soncu. Po jakosti je na prvem mestu močna jedrska sila, ki ohranja stabilnost atomov s t. i. gluoni.

Pri izmerjeni energiji se vse te tri sile združijo in postanejo le manifestacije ene same, elementarne sile vesolja.

Četrti način prenosa je vedno ostajal nepojasnjen. To je ravno gravitacija.

A s tem, ko je skupini na južnem polu uspelo dokazati obstoj gravitacijskih valov v teh pogojih, je to odprlo pot za dodelavo teorije vsega - ko se vse štiri elementarne sile pri ekstremnih pogojih združijo v eno.

Združevanje kvantnega in relativnosti
Odkritij še ni konec. Odkritje povezuje tudi do zdaj precej neskladna svetova. Najmanjšim delcem vladajo zakoni kvantnega, medtem ko so gravitacijski valovi povsem integralni del Einsteinove teorije relativnosti in se večinoma uporabljajo na precej ogromnejših skalah.

Ta dva svetova sta bila, kot meni Plait, do zdaj precej nezdružljiva. A ko v čisto kvantni svet v času hiperinflacije dodaš povsem relativnostni pojav, se razkriva potencialno novo področje.

Kaj sledi? Pot je široko odprta.

Naš sogovornik čez Veliko lužo pričakuje "pravo vojno" na arXivu, zbirki znanstvenih člankov. Teoretiki bodo kost zagrabili, obglodali z vseh strani in prišli na dan z vsemi mogočimi razlagami in interpretacijami. Že samo objava nekaj meritev je ovrgla ogromno modelov o začetku vesolja, ima implikacije za teorijo supersimetrije in utegne celo vplivati na to, česa se bo pospeševalnik delcev v Cernu lotil, je našteval.

Dvom gloda
Je pa opozoril na neizogibno merilo v svetu znanosti: dokler odkritja ne bodo potrdili še drugi poskusi, ostaja v kategoriji dvoma. Meritve so izvajali na eni frekvenci, nujne bodo ponovitve na drugih frekvencah in na drugih instrumentih. "Naslednjega pol leta do največ enega leta bo zelo zanimivo."

Na drugi strani Rubikona dvoma pa avtorje po vsej verjetnosti čaka Nobelova nagrada.

Listi zgodovine vesolja so se začeli polniti z dokazi.





















Velikokrat se zgodi, da so odkritja bolj ali manj napihnjena. Tole je pa res zelo pomembna stvar.

Anže Slosar, kozmolog

Da mora inflacija nujno povzročiti močne gravitacijske valove, je leta 1996 pokazal Slovenec, profesor fizike na Berkeleyu in direktor tamkajšnjega Centra za kozmološko fiziko, Uroš Seljak. Kot za Delo opominja astrofizik Tomaž Zwitter (FMF), je Seljak tudi izumil metodo, kako razpoznati polarizacijo kot posledico prvinskih inflacijskih valov. Zwitter ga zato uvršča med potencialne kandidate za Nobelovo nagrado.

Na začetku je bilo vesolje zelo gladko, brez pertubacij. Bila so samo neka semena, neke fluktuacije, ki so se potem pod lastno gravitacijo sesedle vase in naredile zvezde, galaksije in vse, kar danes poznamo.

Slosar

V naslednjih tednih bo na arXivu verjetno prava vojna. Ogromno člankov bo prišlo ven z vsemi mogočimi teorijami in razlagami. Znanstveniki bodo potrebovali še kar nekaj časa, da bodo to prežvečili.

Slosar

To so valovi, ki niso zanihali še niti dvakrat, odkar se je vesolje začelo. Drugi eksperimenti jih ne morejo zaznavati. Ti valovi so velikosti vesolja in povedo, kaj se z vesoljem dogaja na največji skalah. Dlje se sploh ne da pogledati.

Slosar o prvobitnih gravitacijskih valovih

Ti gravitacijski valovi dejansko primejo kose prostora in jih malo premaknejo. Zgenerirani so bili v zelo zgodnjem vesolju in so potem zelo počasi zamirali, a so bili še vedno dovolj veliki, da so kose vesolja mali premaknili. In s tem so palčke na prasevanju malo obrnili.

Zdaj vemo, da se je v najzgodnejšem času zgodil proces inflacije, ki je zelo kratko trajal in ustvaril začetne pogoje za vroči veliki pok, kot ga poznamo. Popolnoma natančno v podrobnosti procesa ne poznamo, smo pa zdaj dobili eno novo informacijo. Ta proces je nujno moral ustvariti gravitacijske valove, kar močno omeji število možnih modelov.

Točne posledice odkritja se bodo razumele v nekaj mesecih. Teoretiki bodo potrebovali nekaj časa, da bodo to prežvečili.

Poskus nam pove, pri kakšni energiji se je inflacija zgodila. Je zelo visoka, precej višja od pričakovanj. To ima lahko velike implikacije za teorijo supersimetrije in bo morda vplivalo celo na to, kaj bo naredil pospeševalnik v Cernu.

Odmevi velikega poka