Zoran Petrovič in Boris Koprivnikar sta bila v času, ko se je afera zgodila, na nasprotnih bregovih – policisti so namreč takrat stavkali. Foto: BoBo
Zoran Petrovič in Boris Koprivnikar sta bila v času, ko se je afera zgodila, na nasprotnih bregovih – policisti so namreč takrat stavkali. Foto: BoBo

Gre za nekdanje sindikaliste Sindikata policistov Slovenije Vojka Marguča, Miho Sakača, Zorana Petroviča in Denisa Kadirića. Ti naj bi novembra 2015 za takratnega ministra za javno upravo Koprivnikarja organizirali policijsko kontrolo z namenom njegove diskreditacije.

Člani Sindikata policistov Slovenije so namreč tedaj stavkali, potekala so pogajanja z vladno stranjo, sindikalisti pa naj bi po prepričanju tožilstva računali, da če bodo ministra zalotili pri vožnji pod vplivom alkohola, da bodo poslabšali njegovo kredibilnost vladnega pogajalca.

Junija lani je sodišče ocenilo, da so očitki upravičeni in je sindikaliste obsodilo na pogojne kazni z dveletno preizkusno dobo. Sakač in Kadirić sta po mnenju sodišča kriva sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, ker naj bi izrabila svoj vpliv na kolege policiste in pri njih posredovala, da bi opravili uradno dejanje, čeprav se to ne bi smelo opraviti. Marguč in Petrovič pa naj bi bila kriva pomoči sindikalnima kolegoma pri kaznivem dejanju.

Na sodbo so se pritožili vsi štirje obtoženi na prvostopenjskem sodišču. Margučev odvetnik Boris Kanduti je v predstavitvi pritožbe med drugim poudaril, da niso bili podani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja, prav tako ni podanih znakov naklepa. "Policistoma, ki sta ustavila Koprivnikarja, ni nudil nobenih navodil oziroma ne v takšni obliki, da bi to lahko opredelili kot pomoč," je dejal.

Kanduti je še poudaril, da je iz komunikacije v Facebookovi skupini razvidno, da je po Margučevem mnenju šlo za šalo, tudi v nekem drugem pogovoru je zapisal, da ni verjel, da bodo sploh obravnavali Koprivnikarja. Ob tem je problematiziral pridobitev zapisov s Facebooka, saj ocenjujejo, da jih je bilo pridobljenih več, kot je to določala odredba. Kritičen je tudi do tega, da je sodišče zavrnilo dokazni predlog obrambe za imenovanje izvedenca, ki bi se opredelil do izpovedi prič glede suma vdora v njihov sistem.

Zagovornik Sakača, Franci Matoz, višjemu sodišču predlaga, da njegovi stranki izreče oprostilno sodbo ali vrne v ponovno odločanje. Meni, da sodišče v sodbi ne pojasni, od kod ugotovitev, da naj bi bil Sakač funkcionar sindikata, in ne pojasni, kakšno funkcijo naj bi imel. Zgolj njegova vključenost v skupino na Facebooku po oceni obrambe še ne daje odgovorov "na ta odločilna dejstva, ki so povezana z domnevnim vplivom". Ob tem je še poudaril, da sindikalni funkcionarji niso mogli odrejati nalog, prijateljski pogovor dveh policistov pa še ne more pomeniti kaznivega dejanja.

Na pritožbi je danes odgovorila višja državna tožilka Mojca Gruden. Po njeni oceni so bili znaki kaznivega dejanja podani že s tem, ko je Sakač policistu naročil, kaj naj stori, in so neodvisni od tega, ali bi jih policist v patrulji upošteval. Tožilstvo tudi ocenjuje, da je policist vedel, da je Sakač sindikalni funkcionar in da je točno vedel, kdo ga kliče in zakaj. Gruden je še dodala, da ne gre verjeti zagovoru, da je bila vse skupaj šala.

Kadirića in Petroviča ter njunih zagovornikov na obravnavo ni bilo, bo pa višje sodišče njihove pritožbe obravnavalo, je napovedala predsednica senata Mateja Lužovec. Odločitev senata višjega sodišča bo pisna.