Vlagatelje je razveselila predvsem novica, da bi farmacevtska družba Pfizer lahko že novembra zaprosila za dovoljenje za izredno uporabo cepiva proti covidu-19. Pfizerjeve delnice so se v petek podražile za skoraj štiri odstotke. Med dejavnike, ki na gibanja delniških indeksov vplivajo pozitivno, lahko štejemo tudi pričakovanja, da bo ameriški kongres takoj po volitvah sprejel nov sveženj spodbujevalnih ukrepov, kar bi ohranjalo visoko kupno moč ameriškega kupca. Glavno gibalo trga so tako še naprej optimistična pričakovanja (predvsem upanje, da bo leto 2021 veliko boljše kot letošnje), in zdi se, kot da so borzni igralci ob vseh težavah gospodarstev in rekordnih številkah o novookuženih brezbrižni. Povsem tako seveda ni, navsezadnje je vseevropski delniški indeks STOXX 600 letos izgubil 12 odstotkov.

"Prime Day" rekorden, luksuzne dobrine še naprej zaželene
Kupci na Wall Streetu so ob koncu prejšnjega tedna pogum dobili tudi po objavi podatka o kar 1,9-odstotni septembrski rasti ameriške prodaje na drobno v primerjavi z avgustom (in 5,4-odstotni v primerjavi z lanskim septembrom). Analitiki so namreč pričakovali le malenkost boljšo številko kot avgusta, ko je bila rast na mesečni ravni 0,6-odstotna. Da se poraba povečuje, je še kako pomembno, saj v sestavi ameriškega BDP-ja predstavlja kar 70-odstotni delež. Amazon je medtem sporočil, da je bil njegov praznik nakupov "Prime Day" (13. in 14. oktobra) uspešen kot še nikoli. Tudi trg luksuznih dobrin ostaja močan. LVMH, konglomerat, ki ima pod svojim okriljem blagovni znamki, kot sta Louis Vitton in Dior, je poročal, da je imela v zadnjem četrtletju njegova divizija za visoko modo in usnjene izdelke 12-odstotno rast prihodkov v primerjavi z istim lanskim obdobjem.

69 odstotkov evropskih vladnih obveznic z negativno obrestno mero
Na obvezniških trgih se ni zgodilo veliko novega. Povpraševanje po evropskih vladnih obveznicah, ki veljajo za varno zatočišče, je še naprej izjemno visoko. Trenutno se s kar 69 odstotki evrskih državnih obveznic (v skupni vrednosti več kot šest bilijonov evrov) trguje po negativni zahtevani donosnosti, v to skupino pa spadajo tudi slovenske obveznice. Pri tveganih državah, kjer je javni dolg zelo visok (Italija, Grčija), je zahtevana donosnost do dospetja le nekaj več kot 0,6-odstotna. Razmere so popolnoma v nasprotju s tistimi leta 2012, ko so grške obveznice tako strmo padle, da je bila zahtevana donosnost že nad 40 odstotki, pa čeprav je bil grški javni dolg takrat precej nižji, kot je danes. V ZDA je donosnost 10-letne vladne obveznice od aprila med 0,5 in 0,8 odstotka, izjema je bil le skok na 0,96 odstotka v začetku junija.

IMF: Recesija bo malce manj huda, pozor pred večjim padcem delnic
Mednarodni sklad je v torek z malce bolj spodbudnimi besedami ocenjeval letošnjo predstavo svetovnega gospodarstva, vendar opozoril, da lahko v naslednjih mesecih delniški trgi močno trpijo. IMF po novem meni, da bo svetovna gospodarska rast letos nižja za 4,4 odstotka (junijska ocena: -4,9 %) in da se koronakriza še zlepa ne bo končala. Tudi v letu 2021 je pričakovati ukrepe socialnega distanciranja, zato bo okrevanje dolgo in negotovo, delniški trgi pa bi lahko občutneje padli, če bo zdravstvena kriza trajala dlje od pričakovanj. "Dokler bodo vlagatelji prepričani, da bo monetarna politika podpirala trge, bodo vrednotenja ostala visoka, obstaja pa veliko tveganje za strme padce, če bo okrevanje zamaknjeno," je (ob misli na centralne banke, ki bodo še nekaj leta vztrajale pri rekordno nizkih obrestnih merah) zapisal Tobias Adrian, vodja oddelka za denarne in kapitalske trge pri IMF-ju.