Nizke plače, pogoji dela, delovni čas in šikaniranje delavcev so temeljni vzroki za pomanjkanje nosilnih poklicev v gostinstvu: kuharjev, natakarjev, sobaric. Foto: BoBo
Nizke plače, pogoji dela, delovni čas in šikaniranje delavcev so temeljni vzroki za pomanjkanje nosilnih poklicev v gostinstvu: kuharjev, natakarjev, sobaric. Foto: BoBo

Sindikalisti so zahtevali zvišanje regresa za letni dopust z lanskih 930 evrov na 1.000 evrov bruto ter zvišanje najnižjih osnovnih plač. Plače se namreč niso zvišale že pet let, je sporočila generalna sekretarka sindikata Karmen Leban.

Nizke plače, pogoji dela, delovni čas in šikaniranje delavcev so po njenih besedah temeljni vzroki za pomanjkanje nosilnih poklicev v gostinstvu: kuharjev, natakarjev, sobaric. "Sezona se še začela ni, pa presežne ure bežijo v nebo. Posmehovanje in popolnoma neprimeren odnos nekaterih članov pogajalske skupine delodajalcev je že na začetku pokazal na neuspeh pogajanj ter dejstvo, da so vsi argumenti zastonj obrazloženi," je poudarila. Delodajalska stran je na drugi strani ponujala 930 evrov regresa.

"Sindikalna stran je to poniževalno ponudbo zavrnila in zapustila pogajanja," je sporočila Lebnova in dodala, da se takšnih pogajanj ne bodo udeležili. Če jih vodijo ljudje brez socialnega čuta, brez odgovornosti do lastnikov slovenskega turizma, brez današnjega znanja, z neprimernim odnosom do delavcev v gostinstvu in turizmu, z nepripravljenostjo na dialog in poštena pogajanja, nima smisla vztrajati, je zapisala.

Bolniška odsotnost zaradi izčrpanosti
Prepričana je, da delodajalci višjega regresa nočejo dati, da bi lastnikom ostalo več dobička, saj "prihodki od turizma letošnje leto letijo v nebo". Delavce so pozvali, naj v primeru dela prek 40 ur tedensko zaradi izčrpanosti zaprosijo za bolniški dopust, sindikat pa bo kril razliko za socialno ogrožene delavce.

Poleg tega bodo redno obveščali inšpektorat za delo o kršitvah delovnega časa, kazensko ovadil vse direktorje, ki kršijo zakon in kolektivno pogodbo, ter 1. julija z letaki začeli obveščati slovensko in tujo javnost o položaju slovenskih turističnih delavcev.

Tudi pogajanj o kolektivni pogodbi dejavnosti s takšnim načinom ne bodo izpeljali. "Kolektivne pogodbe, ki bi dodatno skrčila pravice zaposlenih, ne da bi uredila kar koli novega in boljšega za delavce, ne potrebujemo," pravi Lebnova.

Pismo gospodarskemu ministrstvu
Lebnova je tudi povedala, da so na ministra za gospodarski razvoj Zdravka Počivalška naslovili pismo. Upa, da bo minister "glede na to, da je država 45-odstotni lastnik slovenskega turizma, poklical odgovorne v slovenskem turizmu in jim povedal, da je treba glede na rast dobičkov in pomanjkanje kadra nekaj narediti - izpogajati novo ceno dela in nove pogoje dela". "Če minister tega ne bo storil, ne vem, s katerimi delavci bo gradil slovenski turizem," se sprašuje Lebnova.

Delodajalci brez mandata za pogovore o regresu?
Direktorica Turistično-gostinske zbornice Slovenije Klavdija Štalcer je povedala, da si bodo prizadevali doseči kompromis in da bodo sindikate znova povabili na pogovore.

Na sestanku delodajalska stran še ni imela mandata za pogovore o višini regresa za letos. O tem bo upravni odbor zbornice govoril v četrtek, je povedala Štalcerjeva. Dodala je, da veliko delodajalcev sicer izplačuje višji regres od 930 evrov, v povprečju okoli 1000 evrov, nekateri pa tudi 1100 evrov.

Po njenih besedah se na delodajalski strani zavedajo "alarmantne situacije" glede kadrov v panogi in si želijo delavce nagraditi.

Glede pogovorov o zvišanju plač zbornice meni, da bi bilo smiselno, da se o tem pogovarjajo ob pogajanjih za novo kolektivno pogodbo, ki bo nadomestila veljavno, ki se izteče konec leta.