Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Direktiva o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanja, kot se uradno imenuje, vključuje več ukrepov za delodajalce javnega in zasebnega sektorja.

Za tiste, ki zaposlujejo več kot 50 zaposlenih, predvideva, da morajo svoje zaposlene seznaniti z merili, ki se uporabljajo za določanje višine plače in napredovanja.

Direktiva narekuje ukrepe, ki naj bi zagotovili, da plačilne politike zagotovijo enako plačilo za enako delo ali delo enake vrednosti, ter ukrepe, ki naj bi žrtvam diskriminacije omogočili uveljavljanje pravic do enakega plačila in zahtevo za polno odškodnino, so pojasnili na ministrstvu za delo.

Delodajalci z več kot 100 zaposlenimi bodo morali skladno z direktivo obvezno poročati o različnih vidikih razlik v plačilu med spoloma. Za delodajalce z več kot 250 zaposlenimi velja prva obveznost poročanja 7. junija 2027, nato pa vsako leto; za delodajalce s 150 do 249 zaposlenimi je prva obveznost poročanja 7. junija 2027, nato pa vsaka tri leta; za delodajalce z več kot 100 zaposlenimi pa se obveznost poročanja začne 7. junija 2031, nato pa bodo k temu obvezani vsaka tri leta.

Obveznost poročanja se nanaša na razlike v plačah med spoloma pri plači in variabilnih delih plače ter velja za vse zaposlene. "Če poročanje o plačah pokaže neupravičeno in neodpravljeno razliko v povprečni plači, ki znaša več kot pet odstotkov v katerem koli plačnem razredu, se izvede skupna ocena plač s predstavniki zaposlenih," so poudarili na ministrstvu za delo.

Glede na direktivo bodo države članice določile tudi pravila o učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kaznih za kršitve pravic in obveznosti v zvezi z načelom enakega plačila za enako delo. Za javna podjetja bodo predpisale ukrepe, skladno s katerimi bodo gospodarski subjekti pri izvajanju javnih naročil ali koncesij izpolnjevali svoje obveznosti v zvezi z načelom enakega plačila za enako delo.

Države članice EU-ja morajo direktivo v nacionalno zakonodajo prenesti v treh letih.