Najprej na Wall Street. Da bo ameriška centralna banka julija znižala obresti, je zdaj že povsem gotovo. Indeks Dow Jones je v petih dneh pridobil 2,4 odstotka, podobno tudi širši indeks S & P 500, ki je postavil novo rekordno vrednost. S & P je v tem mesecu pridobil že sedem odstotkov, od začetka leta pa 17,7 odstotka, s čimer je na poti k najboljšemu prvemu polletju po letu 1997, ko je v prvih šestih mesecih pridobil 19,4 odstotka. S tem je več kot nadomestil hude majske padce, zasluge pa gredo tudi izboljšanju odnosov med ZDA in Kitajsko.

BoE grozi z – višjimi obrestmi
Predsednik Donald Trump je tako v torek tvitnil, da je imel dober pogovor s kitajskim predsednikom, kar vliva upanje, da bosta ob robu zasedanja G-20 v petek in soboto v Osaki zgladila trgovinske napetosti. Tudi evropske borze so pridobivale, saj Evropska centralna banka obljublja nove spodbujevalne ukrepe, morda celo nov začetek programa odkupovanja obveznic. Zanimivo je, da se ohlapnejši denarni politiki upira Britanska centralna banka, ki grozi z višanjem obrestne mere. Na junijskem sestanku je sicer napoved britanske gospodarske rasti za tekoče četrtletje oklestila na nič odstotkov, tako da realno ne gre pričakovati višanja obresti.

Vse nižje donosnosti obveznic
Junijski sestanek Feda se je pričakovano končal brez spremembe obrestne mere (ta ostaja 2,5-odstotna), vendar je guverner Jerome Powell namignil, da bo centralna banka zaradi upočasnjevanja gospodarske rasti ukrepala že na julijskem sestanku. Karte so se močno premešale, saj so finančni trgi ob vstopu v novo leto ugibali, kolikokrat bo Fed zvišal obresti, zdaj pa torej začenja nov cikel sproščanja monetarne politike. To je voda na mlin delniških trgov, saj nižje obresti pomenijo višjo gospodarsko rast in večje dobičke. Tudi obvezniški trgi cvetijo, kar navzdol potiska zahtevane donosnosti. Pri desetletni ameriški obveznici je donosnost prvič po več kot dveh letih pod dvema odstotkoma.

Bitcoin najvišje v zadnjem letu
Ker centralne banke tako v ZDA, Evropi kot tudi na Japonskem obljubljajo nove "stimuluse", zlato pridobiva. Cena je pri 1.415 dolarjih za 31,1-gramsko unčo dosegla najvišjo raven v skoraj šestih letih. Zelo vznemirljivo je zadnje dni dogajanje na trgu kriptovalut. Bitcoin je v enem tednu poskočil kar za 25 odstotkov. Ne le, da je igraje opravil z mejo 10 tisoč dolarjev, njegova vrednost se je včeraj povzpela vse do 11.200 dolarjev (še na začetku leta je bil pri 3.800 dolarjih!). Sledili so seveda tudi drugi kovanci, tako da je tržna kapitalizacija vseh kriptovalut presegla 330 milijard dolarjev, potem ko je konec leta 2018 znašala okrog 100 milijard. Za zadnjo rast gredo zasluge Facebooku, ki naj bi že naslednje leto uvedel kriptovaluto libra, pa tudi vedno večji veljavi bitcoina med instuticionalnimi vlagatelji. Fidelity, velikan na področju finančnih storitev, je na primer nedavno napovedal, da bo za institucionalne vlagatelje kupoval tudi bitcoine.

Nafta ob napetosti v Iranu navzgor
Cena ameriške lahke nafte je v četrtek poskočila za šest odstotkov (na 57 dolarjev za 159-litrski sod), sprožilec bikovskega trgovanja pa je bil predvsem Trumpov tvit, da je Iran s sestrelitvijo ameriškega brezpilotnega letala naredil veliko napako. Očitno bo na relaciji Washington – Teheran še zelo napeto, kar bo seveda vplivalo na naftni trg. Spopad v Perzijskem zalivu bi cene nafte lahko dvignil nad 100 dolarjev, morda celo nad 150 dolarjev, napovedujejo nekateri poznavalci. Opec in Rusija bosta na sestanku 1. in 2. julija odločala o morebitnem podaljšanju dogovora o znižanju proizvodnih kvot (za 1,2 milijona sodov dnevno), ki velja od začetka leta. Ameriške zaloge surove nafte so se sicer po doseženi najvišji ravni v skoraj dveh letih zadnji teden znižale za 3,1 milijona sodov.

V pripravi višji davek na kapitalske dobičke
V teh dneh je davčna uprava vsem, ki so v lanskem letu ustvarili kapitalski dobiček, na dom poslala obračun kapitalskih dobičkov. Kdor je vrednostni papir prodal prej kot v petih letih in ustvaril dobiček, mora plačati 25-odstoten davek. Finančno ministrstvo je medtem pripravilo predlog davčne reforme, ki prinaša ugodnejšo dohodninsko lestvico in s tem višjo neto plačo, na drugi strani pa bo država poskušala proračun napolniti z višjo obdavčitvijo kapitalskih dobičkov. Trenutno so dohodki iz kapitala in rent obdavčeni po stopnji 25 odstotkov (na vsakih pet let lastništva kapitala se stopnja znižuje in po dvajsetih letih znaša nič odstotkov), po novem predlogu pa bo (po 1. januarju 2020) obdavčitev 27,5-odstotna.