Umirjanje proizvodne in izvozne aktivnosti bo blažilo nadaljnjo visoko povpraševanje v novih članicah EU-ja, državah na območju nekdanje Jugoslavije in Rusije, pravijo na Umarju. Foto: MMC RTV SLO
Umirjanje proizvodne in izvozne aktivnosti bo blažilo nadaljnjo visoko povpraševanje v novih članicah EU-ja, državah na območju nekdanje Jugoslavije in Rusije, pravijo na Umarju. Foto: MMC RTV SLO
Rast zasebne potrošnje se bo prihodnje leto še nekoliko upočasnila, kar bo posledica nižje rasti razpoložljivega dohodka zaradi stagnacije rasti zaposlenosti. Foto: MMC RTV SLO
Med ukrepi domačih ekonomskih politik bodo na domačo inflacijo ugodno vplivali ukrepi cenovne politike, vpliv fiskalne politike na inflacijo pa naj bi bil nevtralen. Foto: EPA
Kmalu obdobje suhih krav?

Inflacija bo tako za 1 odstotno točko višja, kot so pričakovali spomladi, k temu pa je ključno prispevala bistveno višja rast cen surovin in okrepljeni učinki teh podražitev. Ob predvideni stabilizaciji cen nafte in hrane na svetovnih trgih, kot kažejo zadnje napovedi mednarodnih institucij, bo medletna stopnja inflacije postopno upadala, pravijo v Uradu za makroekonomske analize in razvoj.

Po visoki 6,8-odstotni gospodarski rasti v letu 2007 letos pričakujejo upočasnitev na razmeroma visoki ravni (4,8 %). Ob postopnem ohlajanju mednarodne konjunkture bo to predvsem posledica nižjih rasti izvoza in investicij v osnovna sredstva, ki pa ostajata ključna dejavnika gospodarske rasti.

Rast plač v javnem sektorju bo presegla zasebni
Nominalna rast plač bo letos (8,6 %) višja kot lani (5,9 %), predvsem zaradi višje inflacije in višje rasti plač v javnem sektorju, na kar bo ključno vplivala izvedba prve četrtine odprave plačnih nesorazmerij v skladu z novim plačnim sistemom, ki je začel veljati avgusta. Na Umarju napovedujejo tudi, da bo nominalna rast plač presegla rast produktivnosti. Realna rast plač (2,3 %) bo ostala na podobni ravni kot lani (2,2 %) in skladna z realno rastjo produktivnosti dela. Za razliko od preteklega leta bo realna rast plač v javnem sektorju (3,0 %) letos presegla rast plač v zasebnem sektorju (2,2 %), ki bo sledila upočasnjeni rasti gospodarske aktivnosti in bo nižja kot lani.

Število brezposelnih bo nižje od pričakovanega
Rast zaposlenosti bo letos še razmeroma visoka. V letošnjem prvem polletju se je namreč ohranjala na ravni preteklega leta (3 %), vendar s postopnim umirjanjem. Gibanja zaposlenosti v prvi polovici leta so v večini dejavnosti tudi presegla spomladanska pričakovanja, zato je jesenska napoved (2,3 %) precej višja, kot so napovedovali spomladi (1,1 %). Tudi število brezposelnih bo nižje, kot so predvidevali, pričakujemo pa, da bodo zaradi vpliva predvidene upočasnitve gospodarske rasti na trg dela letos jeseni običajni sezonski prilivi iskalcev prve zaposlitve nekoliko večji kot lani, v primerjavi z lanskim letom bo več oseb izgubilo delo, manj brezposelnih pa ga bo dobilo.

Celotno napoved lahko preberete tukaj.

Kaj nas čaka prihodnje leto?
V letu 2009 pričakujejo občutno zmanjšanje rasti investicijske aktivnosti, kar je po doseženih visokih stopnjah v zadnjih letih pričakovano, prav tako pa tudi nadaljnje upočasnjevanje rasti izvoza zaradi poslabšanih obetov v mednarodnem okolju. To bo vplivalo na znatno upočasnitev gospodarske rasti, ki bo 3,1-odstotna. Poglavitno tveganje za uresničitev napovedi gospodarske rasti za leto 2009 predstavlja negotovost glede razsežnosti učinkov finančne krize na gospodarstva ZDA in evrskih držav. Še večja upočasnitev gospodarske rasti v teh državah bi pomenila nižjo rast izvoza in obsega poslovnih investicij.

Umirjanje gospodarske rasti bo vplivalo tudi na gibanja na trgu dela, kjer v letu 2009 v povprečju ne pričakujejo povečevanja števila delovno aktivnih. V nekaterih predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, kmetijstvu in rudarstvu se bo zaposlenost zmanjšala, v storitvah pa bo še naraščala, vendar počasneje kot letos.

V letu 2009 se bo nominalna rast plač v zasebnem sektorju umirila, zelo pa se bo pospešila rast plač v javnem sektorju zaradi dogovorjene izvedbe dveh četrtin odprave plačnih nesorazmerij, pravijo na Umarju. Skupna bruto plača na zaposlenega se bo nominalno tako povečala za 7,8 odstotka in bo za 0,8 odstotne točke presegala rast produktivnosti dela. Realno se bo skupna bruto plača povečala za 3,7 odstotka, pri čemer bo presegla rast produktivnosti za 0,6 odstotne točke.

Kmalu obdobje suhih krav?