Takeši Fudžimaki, ki je nekoč pomagal slovitemu milijarderju Georgeu Sorosu, zdaj pa je predsednik ene od investicijsko-svetovalnih družb, japonskim vlagateljem svetuje, naj kupujejo predvsem dolarske naložbe in tiste, ki so povezane s švicarskim frankom, britanskim funtom ter avstralskim in kanadskim dolarjem. "Japonska se bo verjetno zlomila prej kot Evropa, in to bi lahko bilo v naslednjih petih letih. V tem primeru bi bilo treba za dolar odšteti od 400 do 500 jenov (trenutno je razmerje okrog 79 jenov za dolar), donos desetletne japonske obveznice pa bi presegel 80 odstotkov," je povedal v intervjuju.

Javni dolg bo kmalu dosegel 250 odstotkov BDP-ja
Za zdaj seveda ne kaže, da bi Japonsko res čakal črn scenarij. Donos desetletne državne obveznice je pod enim odstotkom, pred enim tednom je bil pri 0,79 odstotka celo najnižje po juniju. Toda javni dolg je gromozanski. Leta 1984 je znašal še 67 odstotkov BDP-ja, leta 2014 pa naj bi po ocenah Mednarodnega denarnega sklada dosegel že skoraj 250 odstotkov. To je nevzdržno, čeprav je res, da je struktura dolga drugačna kot pri evropskih bolnikih, saj je pri Japonski precej nižji delež zunanjega dolga.

Fudžimaki vseeno trdi, da gre pri takšnem javnem dolgu za balon, ki se lahko razpoči že s šivanko. Evropska dolžniška kriza bi proces le še pospešila. "Ni rešitve za japonsko krizo. Edina opcija je bankrot ali pa tiskanje denarja in hiperinflacija."

V pričakovanju grških volitev
Čeprav položaj Japonske ni zavidljiv, pa je glavno žarišče vseh težav finančnih trgov trenutno seveda veliko bolj povezano z evropsko dolžniško krizo. Če se bodo uresničili črni scenariji, ne bo treba čakati pet let na konec evrskega območja, ampak se bo to zgodilo veliko prej. Prvi preizkus trdnosti evra bodo nedeljske volitve v Grčiji. Če bo Aleksis Cipras s svojo stranko Siriza res zmagal, bo to prineslo še več negotovosti.

Jenčič meni, da volitve ne bodo bistveno vplivale na finančne trge
Analitik pri Alti Peter Jenčič sicer ne vidi posebne grožnje v zmagi Sirize: "Kateri koli razplet ne bo imel prevelikega negativnega vpliva na trge, vsaj srednjeročno ne. Za Ciprasa mislim, da je dovolj pameten, da bo po balkansko 'sponzorje iz Evrope' prepričal, da ima vse pod nadzorom, hkrati pa se je 'trda roka' evropskih pogajalcev z zadnjo pomočjo Španiji (t. i. Spailout) po mojem mnenju zmehčala, četudi bi se lahko opeharjene počutili predvsem Irci, ki so bili v precej podobnem položaju kot Španci. Moj osnovni scenarij je torej mehčanje pogojev za pridobitev pomoči in pa poskus, da se odločitev o 'grexitu' odloži."

Pri ECB-ju nekaj optimizma
Na delniških trgih je bilo v petek opaziti nekaj več pozitivne naravnanosti kot v četrtek, ko je vlagatelje ustrahoval že sedemodstotni donos španskih desetletnih obveznic. Danes je za boljšo voljo poskrbela predvsem Evropska centralna banka, ki zagotavlja, da bo storila vse za dovoljšnjo likvidnost finančnega sistema, če se bo kriza zaostrila. V Parizu in Zürichu sta osrednja indeksa porasla za skoraj dva odstotka, v Frankfurtu za več kot odstotek. Vrednost evra je nad 1,262 dolarja, cena nafte vrste brent pa okrog 98 dolarjev.

Tečaji delnic na Lj. borzi:

Negativen petek, pozitiven teden
Čeprav je indeks SBI TOP (546 točk) v petek izgubil 0,8 odstotka, je teden končal pri več kot odstotek višji vrednosti, kot ga je začel. Tudi danes so bile daleč najprometnejše Krkine delnice, s katerimi je bilo za 1,23 milijona evrov prometa. Njihov tečaj se je povzpel na 43 evrov, potem ko so se ta teden posli sklepali že pri 41 evrih, kar je več kot šestletno dno. Mercatorjeve delnice so padle za štiri odstotke, delnice Nove KBM pa za več kot šest odstotkov.