Na delniških trgih je vedno nemirneje, zato pa so vse bolj zaželene obveznice. Sveži podatki kažejo, da je stava na ameriške obveznice trenutno najbolj vroča na trgu, po priljubljenosti pa sledijo tehnološke delnice. Desetletne obveznice številnih evropskih držav, tudi slovenske (-0,14 odstotka), kotirajo tako visoko, da je njihova zahtevana donosnost negativna in se kupci sprijaznijo z izgubo, če bodo seveda obveznice držali do zapadlosti. Foto: Reuters

Ta teden spremljamo visoka nihanja na borzah. Dow Jones se je v ponedeljek znižal za poldrugi odstotek in padel na 25.896 točk, v torek pa so se podobni vzorci kazali tudi v Aziji in Evropi. Protivladni protesti v Hongkongu, šok v Argentini, nevarnost kaotičnega brexita (funt je v primerjavi z evrom padel na desetletno dno) in italijanska vladna kriza so še dodatno poskrbeli za napeto ozračje. Toda popoldne se je razpoloženje spet spremenilo, potem ko je Donald Trump sporočil, da ZDA 1. septembra še ne bodo uvedle 10-odstotnih dodatnih carin na določene izdelke iz Kitajske, med njimi pametne telefone, prenosne računalnike, zaslone in oblačila. Dow Jones je po negativnem začetku dneva poskočil za več kot 600 točk in dnevni vrh dosegel pri 26.422 točkah. Applove delnice so se podražile za štiri odstotke, podobno rast je bilo opaziti tudi pri cenah nafte, tako da je brent spet nad 60 dolarji.

Fed (na fotografiji guverner Jerome Powell) je julija spet začel cikel nižanja obresti. Pri Morgan Stanleyju pričakujejo, da bodo Zvezne rezerve letos še dvakrat znižale obresti, prihodnje leto pa še štirikrat, s čimer bi bila obrestna mera tako kot med letoma 2008 in 2015 ničelna. Foto: EPA

Fed bi lahko obresti spustil na dno
Makroekonomski podatki se še naprej poslabšujejo. Nemški indeks konjunkturnih pričakovanj Zew kaže, da poznavalci razmer že od leta 2011 niso bili tako črnogledi pri pričakovanjih za prihodnje pol leta. V ZDA ni veliko bolje. Ekonomisti pri Bank of Americi menijo, da obstaja tretjinska verjetnost, da bo v prihodnjem letu udarila recesija. Pri Goldman Sachsu so ZDA zaradi posledic trgovinske vojne znižali oceno gospodarske rasti za zadnje letošnje četrtletje za 20 bazičnih točk, na 1,8 odstotka. Ameriška centralna banka se je na zaostrene razmere julija odzvala s prvim znižanjem obrestne mere v dobrih desetih letih, kar pa ni pomirilo finančnih trgov. Pri Morgan Stanleyju pričakujejo, da bo Fed tudi septembra in oktobra ključno obrestno mero oklestil za četrt odstotne točke, prakso pa s štirimi novimi znižanji nadaljeval tudi v letu 2020. S tem bi Fed obresti tako kot leta 2008 spet spustil na ničelno raven.

Volilni pretres prilil olje na ogenj gospodarski negotovosti
Cena zlate unče (31,1 grama) je v torek pri 1.535 dolarjih dosegla najvišjo raven v več kot šestih letih (nato pa spet padla na okoli 1.500 dolarjev). Delno je rast cen zlata zakrivila tudi kriza v Argentini. Na primarnih volitvah je trenutni predsednik države Mauricio Macri doživel presenetljiv poraz. Izidi so močno pretresli domači finančni trg. Peso je v primerjavi z dolarjem strmoglavil za 15 odstotkov. Foto: Reuters

Sploščena krivulja tudi pri dveletni obveznici
Tudi razcvet obvezniških trgov napoveduje recesijo. Krivulja donosnosti ameriških obveznic je že na več koncih invertna, tradicionalna primerjava donosnosti med dveletno in desetletno obveznico pa je komaj še v korist desetletni. Že prejšnji teden je bila razlika (spread) prvič po letu 2007 manj kot deset bazičnih točk, včeraj se je znižala na tri. Invertna krivulja donosnosti pomeni, da je donosnost kratkoročnih obveznic nad donosnostjo dolgoročnih (kar se zdi nelogično – za daljši čas, kot posodiš denar, večja je nevarnost za bankrot izdajatelja ali inflacijo, ki bi "pojedla" vložek). Pri trimesečni ameriški obveznici je ta pojav očiten že nekaj mesecev (trenutno znaša "spread" več kot 35 bazičnih točk), zdaj se utegne podobno zgoditi še pri bolj opazovani dveletni obveznici.

ameriške vladne obveznicezahtevane donosnosti, 13. avgust
3-mesečne1,992 %
1-letne1,77 %
2-letne1,59 %
5-letne1,50 %
10-letne1,64 %
30-letne2,11 %
Frankfurtski DAX30 je v torek zdrsnil vse do 11.546 točk in je bil za več kot odstotek "pod gladino". Ko so popoldne iz ZDA prišle spodbudne novice, da Donald Trump s septembrom ne bo obdavčil nekaterih izdelkov, je DAX splezal v zeleno območje in dan končal pri 11.750 točkah. Nemški indeks konjunkturnih pričakovanj Zew (v mesečni anketi sodeluje 193 analitikov in vlagateljev) je z minus 19,6 padel na minus 44,1 točke. Poznavalci razmer že od leta 2011 niso bili tako črnogledi pri pričakovanjih za prihodnje pol leta. Foto: Reuters

Invertna krivulja donosnosti signal za recesijo
Priljubljenost obveznic je vse očitnejša tudi pri profesionalnih vlagateljih. Po raziskavi Bank of Americe jih kar 43 odstotkov pričakuje, da bodo v prihodnjem letu centralne banke po svetu še zniževale obresti, kar je najvišji delež po letu 2008. Invertna krivulja pri obveznicah je sicer v ZDA zelo dober indikator bližajoče se recesije. Pri vseh osmih recesijah po letu 1960 se je namreč zgodilo, da je v letu pred začetkom recesije donosnost ameriške trimesečne obveznice vsaj za en dan presegla donosnost desetletne obveznice. Invertna krivulja je v tem obdobju le enkrat poslala napačen signal in ji v letu ali dveh ni sledila recesija. Zanimivo je, da ta invertnost v preostalih delih sveta ni tako značilna. Na podlagi podatkov iz 16 razvitih držav (kot rečeno, brez ZDA) se od leta 1960 pri kar 51 recesijah od 95 ni zgodilo, da bi v letu ali dveh pred začetkom recesijo v posamezni državi zaznali invertno krivuljo donosnosti.

Evforija podobna kot ob divji rasti delnic Beyond Meata
Cene obveznic zadnje čase tako močno letijo v nebo (njihove zahtevane donosnosti pa posledično iz dneva v dan padajo), da vse skupaj spominja na norijo ob kupovanju vročih delnic ali kakšnih kriptovalut. Kupci so očitno prepričani, da bo cena samo še naraščala, pa čeprav je trenutno skupna vrednost obveznic, s katerimi se trguje pri negativni zahtevani donosnosti, že okoli 16 tisoč milijard dolarjev. "Ljudje o obveznicah govorijo tako, kot so pred meseci o delnicah Beyond Meata, torej kot o delnicah, ki bodo prinesle visoke zaslužke," je komentiral eden izmed ameriških analitikov. Pojasnilo: proizvajalec rastlinskega mesa Beyond Meat je na newyorški borzi Nasdaq začel kotirati maja pri 25 dolarjih, konec julija se je cena izstrelila vse do 235 dolarjev.

Kriptovalute, torek ob 21.30tedenska spremembatečaj v USD
bitcoin-6,10 %10.916
ether-8,95 %208
XRP-6,31 %0,294
bitcoin cash+1,46 %342
litecoin-10,9 %83,7
binance coin+6,34 %29,4