Ameriško gospodarstvo je prejšnji mesec ustvarilo neto 1,763 milijona delovnih mest, kar je nad pričakovanji ekonomistov (1,4 milijona). Tudi brezposelnost je nazadovala močneje od pričakovanj, in sicer z 11,1 na 10,2 odstotka. Največjemu gospodarstvu na svetu vse večje število okužb očitno ni naredilo škode. Ministrstvo za delo je istočasno občutno navzgor popravilo majsko in junijsko poročilo o trgu dela. Dow Jones je v zadnjem tednu pridobil 3,6 odstotka, tehnološki Nasdaq pa 2,5 odstotka, pri čemer je prvič presegel 11 tisoč točk. V petek se je rast na borzi Nasdaq sicer ustavila, Applove, Amazonove in Microsoftove delnice so se pocenile za več kot dva odstotka. Napetosti med ZDA in Kitajsko se stopnjujejo, Trump je izdal izvršni ukaz za prepoved uporabe družbenih omrežij oziroma aplikacij TikTok in WeChat.

Odkritje cepiva slabo za delnice FAANG+?
Epidemija je sicer vidno okrepila položaj tehnoloških velikanov, kot so Apple, Amazon in Facebook. Kako visoko se še lahko povzpnejo delnice? Zanimivo je mnenje analitikov Goldman Sachsa. Zapisali so, da do konca leta pričakujejo cepivo proti novemu koronavirusu, ki bo Američanom na voljo do sredine leta 2021. Učinek na gospodarstvo bo seveda v tem primeru pozitiven, tega pa ne bi mogli reči za delnice iz skupine FAANG+. Pri Goldman Sachsu menijo, da bi vlagatelji začeli prodajati delnice tehnoloških velikanov in denar preusmeriti v sektorje, ki so trenutno na kolenih. Za konec leta napovedujejo, da bo indeks S&P 500 najverjetneje pri 3390 točkah, kar je le malenkost višje kot zdaj. Po optimističnem scenariju, če bi cepivo odkrili zelo kmalu, bi S&P leto lahko končal pri 3700 točkah, po črnogledem scenariju, če bi videli večji padec gospodarske dejavnosti, pa bi S&P lahko strmoglavil pod 2200 točk.

Zlato deveti teden zapored navzgor
Cene zlata so zlahka opravile z mejo 2000 dolarjev, bikovsko naravnani vlagatelji so v petek zjutraj zgodovinski vrh potisnili vse do 2075 dolarjev za unčo (31,1 grama), pozneje pa je – tudi zaradi močnejšega dolarja (odziv na objavo podatkov s trga dela) – le sledil manjši popravek in padec pod 2020 dolarjev. Letos se je zlato podražilo za 35 odstotkov, saj ga vsi vidijo kot naložbo, ki je ne bo tako kot preostale "načelo" neutrudno tiskanje denarja centralnih bank. Bolj negotove ko so razmere, boljše je to za trg plemenitih kovin, nekaj pa je gotovo: dolgo bo trajalo, preden bo svetovno gospodarstvo okrevalo in pustilo za seboj posledice koronakrize. Še dlje bo treba čakati, da se bo politika centralnih bank vrnila v ustaljene tirnice.

Rekordno nizka donosnost grških obveznic
Tako kot na trgu plemenitih kovin je tudi na obvezniških trgih opaziti bikovska gibanja, vse višje cene obveznic pa navzdol potiskajo njihove zahtevane donosnosti. Pri desetletni slovenski obveznici je bila ta v zadnjem tednu spet negativna. Vlagatelji so, čeprav se zavedajo, da bodo z naložbo (če bodo obveznice držali do dospetja) ustvarili izgubo, vseeno pripravljeni tvegati. Vse to je posledica politike največjih centralnih bank, ki neutrudno odkupujejo obveznice. Evropska centralna banka je na primer marca prvič začela odkupovati tudi grški javni dolg in je v štirih mesecih odkupila za 73 milijard evrov grških obveznic, katerih zahtevana donosnost je pri desetletni obveznici padla pod en odstotek (na rekordno nizkih 0,91 odstotka), pa čeprav grški javni dolg dosega 170 odstotkov BDP-ja. S tem grški dolg ni veliko nižji kot v obdobju hude dolžniške krize, ko je zloglasna trojka v zameno za pomoč zahtevala hude varčevalne ukrepe, ki so Grčijo pahnili v še hujšo bedo.