Predsednik Joe Biden je Jeroma Powlla ponovno predlagal za položaj predsednika ameriške centralne banke. V igri je bila tudi bolj "golobja" (verjetno bi dlje časa odlašala z zaostrovanjem denarne politike) demokratka Lael Brainard, ki bo zdaj podpredsednica Feda. Powllov prvi štiriletni mandat na čelu Feda bo potekel februarja, ko bo Fed že zmanjševal odkupe obveznic. Program kvantitativnega sproščanja naj bi končal do sredine leta 2022, nato pa trgi že pričakujejo prvi dvig obresti, sploh po zadnjih izjavah Jeroma Powlla. Zaradi vse višje inflacije bi lahko v drugi polovici leta videli še dve dodatni zvišanji obrestne mere.

Američani bodo zaradi vse višjih cen previdni pri nakupih
Inflacija in posledično višje obresti bi prav lahko pregnali bika z delniških trgov, sploh ker bodo vse višje cene negativno vplivale tudi na potrošnjo, kar bi lahko sprožilo recesijo. Raziskava družbe Country Financial je pokazala, da je kar 88 odstotkov Američanov močno zaskrbljenih zaradi inflacije, potem ko je bila rast cen oktobra (na letni ravni) 6,2-odstotna – največ v zadnjih 30 letih. V anketi je sodelovalo 1.031 ljudi, skoraj polovica jih namerava zmanjšati izdatke v restavracijah, 30 odstotkov bo preložila posodobitev svojih tehnoloških naprav, 29 odstotkov anketiranih bo varčevalo pri oblačilih, 13 odstotkov pa jih odgovarja, da se bodo manj vozili z avtomobili.

Zoomove delnice več kot 50 odstotkov pod rekordom
Ker višje obrestne mere načeloma pomenijo tudi nižje pričakovane rasti dobičkov, so na delniških trgih ta teden pod pritiskom predvsem tehnološke delnice. Indeks Nasdaq, ki je v petek prvič v zgodovini presegel 16 tisoč točk, je bil včeraj drugič zapored v rdečem, zdrsnil je že do 15.600 točk, dan pa končal pri 15.775 točkah. Delnice Zooma, ponudnika spletnih konferenc, so po Zoomovem opozorilu, da se bo rast dobička upočasnila, padle za 15 odstotkov, pri dobrih 200 dolarjih je cena več kot pol nižja kot lani. Občutno navzdol so se obrnile tudi delnice podjetij, ki so letos izpeljale odmevne prve javne prodaje delnice (IPO), predvsem to velja za Rivian, Affirm in Roblox.

ZDA sprožile usklajeno akcijo sproščanja strateških rezerv nafte
Elitni Dow Jones jo je včeraj dobro odnesel in pridobil skoraj 200 točk, kar je posledica dobre predstave delnic bančnih in energetskih podjetij. Cene nafte so se včeraj močno popravile, brent se je povzpel za več kot tri odstotke, na 81,5 dolarja. Usklajena akcija sproščanja strateških rezerv nafte (ZDA, Indija, Kitajska, Japonska, Koreja in VB) naj bi bila manj učinkovita od pričakovanj, poleg tega pa Opec+ napoveduje, da bo pri zviševanju proizvodnje bolj zadržan. Pri Goldman Sachsu so nedaven padec cen nafte (brent je v kratkem zdrsnil za deset odstotkov) pospremili z besedami, da za to ni fundamentalnih razlogov, zato ostajajo pri oceni, da bo povprečna cena brenta v tem četrtletju 85 dolarjev.

Turška lira včeraj strmoglavila za 15 odstotkov
Dolar ostaja močan. Za evro je bilo treba v ponedeljek odšteti le še 1,123 dolarja, kar je 16-mesečni minimum. V ozadju so pričakovanja, da bo Fed precej hitreje kot ECB začel zviševati obrestne mere. Turška lira medtem vztrajno pada, v primerjavi z dolarjem je včeraj (-15 %) dosegla novo rekordno nizko vrednost, en dolar je bil vreden že 13,44 lire. Vse to je posledica četrtkove odločitve turške centralne banke, da obrestno mero zniža s 16 na 15 odstotkov, seveda po nareku predsednika Erdogana, ki poudarja, da se bo Turčija postavila zoper "oportuniste" in "globalne finančne akrobate" ter še naprej igrala svojo igro. Gre za perverzen eksperiment, toliko bolj nerazumen, ker ima Turčija skoraj 60 odstotkov dolga denominiranega v tujih valutah.