Razlogov vidijo ne le v razmerah na svetovnem trgu, ampak tudi v gospodarski politiki naše države, ki v primerjavi z drugimi državami premalo pozornosti namenja energetski krizi.
Magna, tovarna sukancev A&E Europe in kidričevski Talum so napovedali ukinjanje oziroma krčenje proizvodnje, te novice pa vzbujajo negotovost tudi v lokalni skupnosti. Mariborski župan Saša Arsenovič pravi: "Da se poslovni subjekti zapirajo, je v poslu normalno. Ni pa dobro, če se zaprejo trije naenkrat."
Da so omenjena tri podjetja le začetek vala zapiranj, ocenjuje direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik: "Bojim se, da je to šele začetek. Jaz se s podjetji kar dosti pogovarjam, vsakdo ima že rezervni scenarij."
Na gospodarskem ministrstvu si želijo to preprečiti, a imajo na voljo malo orodij, pravi državni sekretar Matevž Frangež: "Vsakdo, ki v tem trenutku razmišlja, da bi proizvodnjo zaustavil ali jo preselil drugam /.../ Državi to ni v interesu, pripravljeni smo se z vsakim pogovoriti, pogledati, kje so razlogi za težave, in ugotoviti, ali jim lahko pri težavah – seveda z zelo omejenim naborom orodij – tudi pomagamo."
A ukrepi države – tudi za pomoč podjetjem za blažitev visokih cen energentov – so premalo in prepozni, številna podjetja se že borijo za likvidnost, pravi Podgornik in ocenjuje, da je za zamrznitev Magninih dejavnosti v Sloveniji krivo težavno pridobivanje dovoljenj: "Mi smo skupaj z Magno večkrat sedli za mizo. Magna je imela zelo velike težave pri pridobivanju zadnjega soglasja, ki bi ga potrebovali za zagon proizvodnje."
V Štajerski gospodarski zbornici še opozarjajo na negativne posledice predloga zakona o čezmejnem izvajanju storitev; če bo sprejet, bi se lahko podjetja v tem sektorju preselila v tujino, če ne bomo hkrati s spremembami Zakona o dohodnini poskrbeli za olajšave.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje