Minister za delo Janez Cigler Kralj je po seji Ekonomsko-socialnega sveta pojasnil, da je predlog sofinanciranja skrajšanega delovnega časa zastavljen tako, da bi država z evropskimi sredstvi sofinancirala do polovice delovnega časa posameznega delavca oziroma od 20 do 35 ur skrajšanega delovnika. Višina subvencije bi bila fiksna glede na obseg skrajšanega delovnega časa zaposlenega. Shema, za katero naj bi bilo po prvih ocenah namenjenih od 500 milijonov do ene milijarde evrov – odvisno od stanja na trgu dela – bo predvidoma veljala do 31. decembra letos.

Ukrep naj bi bil ponujen vsem panogam in naj bi pokril vso pomoč gospodarstvu in trgu dela, delodajalci pa so danes že opozorili tudi na potrebo po ohranitvi ukrepa začasnega čakanja na delo. Cigler Kralj je pojasnil, da se bodo o predlogu za podaljšanje subvencioniranja začasnega čakanja na delo še pogovarjali, vendar pa na ministrstvu menijo, da ga bo subvencioniranje skrajšanega delovnega časa ustrezno nadomestilo. "Ampak bomo prisluhnili vsem mnenjem," je dodal.

Predsednik OZS-ja Branko Meh je pri tem opozoril, da je slovensko gospodarstvo v recesiji, "nekateri so še čisto na tleh in še do konca leta ne bodo imeli nobenega dela, zato bi prišlo zelo prav, da bi imeli zaposlene na čakanju". Skladno s tem so predlagali, da si lahko podjetja izberejo ali skrajšanje delovnega časa ali čakanje na delo.

Vavčerji za storitve pri slovenskih turističnih ponudnikih ne bodo nadomestilo za regres

Cigler Kralj je med predvidenimi ukrepi iz tretjega protikoronskega zakona navedel še vavčerje za uporabo storitev pri slovenskih turističnih ponudnikih, s katerimi želijo pomagati "panogi, ki je nedvomno ena najbolj prizadetih". Niso pa ti vavčerji zamišljeni kot nadomestilo za del regresa za letni dopust, je zagotovil. Hkrati naj bi novi zakon med skupine, upravičene do izplačila enkratnega kriznega dodatka, vključil še nekatere skupine, ki so bile do zdaj spregledane. Cilj je tudi preprečiti neupravičeno kopičenje enkratnih dodatkov, je dodal.

Socialni partnerji so tako ustanovili delovno skupino s področja gospodarstva, kmetijstva in ribištva ter delovno skupino s področja trga dela, sociale, izobraževanja in športa, ki bosta konec tedna pretresli osnutek zakona in pripravili pripombe ter ga predvidoma v ponedeljek uskladili. Če se bo izšlo po željah, bi sveženj vlada potrdila in poslala v DZ v torek. Sindikati sicer predtem pričakujejo še eno sejo ESS-ja.

Sindikati ne bodo privolili v "časovni diktat"

Časa za pripravo novega svežnja ukrepov torej ni veliko, kljub temu pa je predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič poudarila, da v "časovni diktat" ne bodo privolili. "Naša ambicija je, da so predlogi usklajeni med socialnimi partnerji, sicer tega ne bomo šteli kot socialni dialog," je bila jasna. Enako je dejal predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek. "Sindikati smo danes jasno izrazili pričakovanje, da bo po zaključku dela obeh delovnih skupin sledila seja ESS-ja, ki bo od končnega predloga zakona tudi sprejel stališče," je dejal.

Oba sta poudarila problematiko socialnega dialoga in dejstvo, da se je ESS prvič sešel šele več kot dva meseca po nastopu mandata vlade Janeza Janše. "V zadnjih dveh mesecih bi težko govorili o socialnem dialogu," je dejala Jerkičeva. Počivavšek pa je opozoril, da se bo v prihodnjih dneh pokazalo, kako resno vlada misli s socialnim dialogom. To bo po njegovih besedah pomembno tudi zaradi novega socialnega sporazuma, o katerem naj bi spregovorili že danes, a jim je za to zmanjkalo časa, je dodal.

Smole: Okrevanje gospodarstva bo trajalo vsaj dve leti

Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je sicer ob preklicu epidemije posvaril, da po 1. juniju ne bi prišli v položaj, ko novih ukrepov še ne bo, stari pa ne bodo več veljali. "Tega si ne znamo predstavljati in bi bila velika škoda za gospodarstvo," je dejal ob robu seje ESS-ja.

Ob tem pričakuje, da bo ob končanju epidemije že sprejet tretji sveženj protikoronskih ukrepov. "Vsi pozdravljamo, da je prišlo do preklica, a številni se premalo zavedajo, da ni bil problem ustaviti gospodarstva, pač pa je problem ponovno zagnati gospodarstvo in priti nazaj na raven izpred epidemije. Za to bo potreben tretji sveženj in morda še četrti in peti," je dejal. Sam meni, da bo okrevanje gospodarstva trajalo še najmanj dve leti, čeprav se boji, da bo potrebnega še več časa.

Preklica epidemije se je dotaknil tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj, ki je pojasnil, da so bila tudi na današnji seji ESS-ja poudarjena opozorila, ali je preklic epidemije, ki bo začel veljati 31. maja, "zakonsko izpeljan ustrezno".
Sicer pa ocenjuje, da so za odločitvijo glede na "ukrepe, ki so bili še pred 14 dnevi skrajno radikalni", "predvsem ekonomski razlogi, ki pa bi zdaj lahko šli tudi na ceno ljudi".

V tujini ukrep subvencioniranja delovnega časa že izvajajo

Podjetja sicer nestrpno pričakujejo subvencijo skrajšanega delovnika po nemškem vzoru, je za Drugo jutranjo kronika poročala Maja Derčar. Marko Gorjak iz Orodjarstva Gorjak je tako za Radio Slovenija pojasnil, da njihovi tuji partnerji ta ukrep že s pridom uporabljajo. "Podjetja oz. partnerji, s katerimi sodelujemo, delujejo po tem skrajšanem delovniku in zadeva deluje. Če te možnosti ta podjetja ne bi imela, bi zagotovo prišlo do še več prisilnih poravnav in stečajev, kot smo jim bili priča do zdaj. Enako bo treba v Sloveniji," je dejal za Radio Slovenija.

Marko Derča iz AT Kearney, kjer so skupaj z AmCham v anketi ugotovili, da podjetja v povprečju letos pričakujejo 15-odstotni padec prihodkov in 6-odstotno zmanjšano zaposlenost, pravi, da smo "očitno ven iz prve faze, iz tega šoka, vendar ekonomsko gledano, najhujše šele prihaja". "Smo v očesu orkana, čakajoč na drugo fazo, ki nas bo zadela od zadaj," je še dejal.

Ukrep zgolj kot draga zamrznitev stanja na trgu dela?

Skrajšani delovni čas bi lahko povečal produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih, dodaja Derča, vendar je treba paziti na izvedbo ukrepa. Marsikdo že danes uradno dela po krajšem delovniku, v resnici pa je ves čas priklopljen na splet. Obstaja tudi kritika ukrepa, češ da gre zgolj za drago zamrznitev stanja na trgu dela namesto želenega prestrukturiranja, je še poročala Maja Derčar.