Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iz starega v novo življenje je tema, ki povezuje letošnje Piranske dneve arhitekture. Na 37. izvedbi, ki se danes začenja v Avditoriju Portorož, se bodo udeleženci spraševali o tem, kako živeti s preteklostjo, kako jo začutiti, prepoznati in vrednotiti.
Imel je najbolj petične goste in najboljšo kavo v Ljubljani, interier pa tako sodoben, da je imel prvi približek v Trstu, drugega na Dunaju. V Platano so hodile najlepše manekenke v Jugoslaviji, klientela pa mu ostaja zvesta vse od odprtja pred 50 leti.
Društvo oblikovalcev Slovenije namenja priznanje za življenjsko delo Alanu Hranitelju, "izrazito samosvojemu avtorju, ki se v gledališču že tri desetletja poigrava na številne načine ter vedno znova preseneča s svojim perfekcionizmom in svežino rešitev".
Pri starosti 91 let se je poslovil Gustav Peichl, znan kot "dunajski arhitekt", saj so tam po njegovih načrtih zgradili več zanimivih stanovanjskih četrti. Pod imenom Ironimus pa je ob arhitekturni karieri slovel tudi kot zelo dejaven karikaturist.
Na vprašanje Kako bomo živeli skupaj, ki ga postavlja kustos naslednjega beneškega arhitekturnega bienala Hashim Sarkis, slovenski paviljon išče odgovor v zgodovini.
Delo Vzpostavitev državne evidence funkcionalno degradiranih območij v Sloveniji 2017 je prejelo priznanje Maks Fabiani za izjemna dela na področju urbanističnega, regionalnega in prostorskega načrtovanja.
Na 17. arhitekturnem bienalu v Benetkah bodo prihodnje leto Slovenijo zastopali arhitekta Blaž Babnik Romaniuk in Rastko Pečar ter kustosinji, umetnostni zgodovinarki Martina Malešič in Asta Vrečko.
Oblikovanje sicer ne more rešiti sveta, lahko pa pripomore k reševanju njegovih težav, je prepričan avstrijski kulturni producent Thomas Geisler, kustos letošnjega Bienala oblikovanja BIO, ki danes odpira vrata.
35 kvadratnih metrov stanovanja v Ljubljani je vse prej kot običajno: postelja je na plastičnih jaških, v z gipsom premazani kopalnici stoji bowievski vijoličasti radiator, kuhinja pa je baje neuničljiva.
Pariški Center Pompidou, ki se ponaša z drugo največjo zbirko moderne umetnosti na svetu, odpira podružnico v Šanghaju.
Svoja vrata odpira pohištveni sejem Ambient, ki že 30 let predstavlja novosti s področja pohištva in notranje opreme. Za vse, ki se navdušujete nad proizvodi z ekološko zavestjo, bodo še posebej zanimive Top ideje.
Slovenska industrija temelji na polizdelkih, ki ne prinašajo konkretnega dobička, zaradi česar "se utapljajo v čezmernem slabo plačanem delu," meni Primož Jeza.
Tretji najbogatejši Francoz Francois Pinault, tudi lastnik dražbene hiše Christie's, ima v lasti izjemno umetniško zbirko, ki obsega dela od Marka Rothka do Damiena Hirsta. Junija 2020 za svojo zbirko moderne umetnosti odpira muzej v Parizu.
Ko se v Beogradu peljete z letališča proti središču mesta, ne morete zgrešiti Genexovega stolpa - dve ogromni betonski stolpnici, povezani z mostom in vrtečo se, že davno zaprto restavracijo na vrhu, ki spominja na vesoljsko kapsulo.
Kitajska že nekaj let vneto gradi steklene mostove, futuristična čudesa, ki naj bi avanturističnim turistom ponudila občutek hoje po zraku. A zdi se, da bodo tej modi zdaj kategorično naredili konec.
V Narodni galeriji v Ljubljani je na ogled nekaj več kot 50 plakatov, ki ponujajo zanimiv pogled v promocijo, ki jo je Slovenija v drugi polovici 20. stoletja izvajala predvsem na področju naravnih lepot in izdelkov, kot so pivo ter pralna mila.
Pri založbi Phaidon je izšla vizualna avtobiografija Rihanne, v kateri se na 500 straneh razprostira več kot 1.000 fotografij barbadoške glasbene izvajalke, popikone in lastnice blagovnih znamk Fenty ter FentyXSavage.
Medtem ko ponekod v Evropi za varnost šol uvajajo sistem za prepoznavanje obraza, nekateri učenci v ameriške šole hodijo z neprebojnimi nahrbtniki, arhitekti pa oblikujejo šole, "varne" pred napadalci.
V Sankt Peterburgu bodo prihodnje leto končali obnovo palače, ki velja za eno najboljših stvaritev italijanskega arhitekta Giacoma Quarenghija. A bolj kot to je verjetno stavba poznana kot poslednje domovanje zadnjega ruskega carja, Nikolaja II.
Nova razstava v Plečnikovi hiši razkriva, kakšno bi bilo mesto Ljubljana, če bi Plečnik uresničil načrte za štiri velike ljubljanske projekte: novi magistrat, Mesarski most, parlament na grajskem hribu in Katedralo svobode v parku Tivoli.
Neveljaven email naslov
