Cankarjev dom je bilo znova prizorišče državne proslave ob kulturnem prazniku. Foto: BoBo
Cankarjev dom je bilo znova prizorišče državne proslave ob kulturnem prazniku. Foto: BoBo

"Tega stanja ni mogoče predvideti s planskimi dokumenti, naročiti mimo vrste ali kakor koli izsiliti. Stanje prebujene percepcije in osvežene humanosti je izjemna ustvarjalna naloga, saj smo ljudje tako zelo navajeni na vsakdanja pojmovanja, da jih zmoremo le izjemoma prestaviti v višjo prestavo – to je na raven ideala," je še povedal slavnostni govornik v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič.

Po njegovih besedah je umetnost podobna otroški igri, včasih se zdi nekoristna, po svoji naravi pa je najbolj nepredvidljiva. "Umetnost je prečuden kraj. Kar je raztrgano, se v njej zarobi, pravi pesnik," je dejal. "In prav zato, ker se javna sfera, mediji, fakultete, kultura in Netflix pogosto res zadovoljijo že s prvo rabo, ki je iz časa in se v njem postara, so potenciali umetnosti tako zelo nepogrešljivi," je povedal Muhovič. Po njegovih besedah so umetniki okrog sebe zmožni širiti razglede, poglabljati uvide, gojiti forme in vsebine, ki ne zastarevajo, da jih lahko ljudje vedno znova postavljamo med svet, minljivost, bolečino in sebe, kar je globoko blagodejno.

"Umetniki delujejo na meji med poznanim in slutenim, odpravljajo se v neznano in ga del vzamejo s seboj, da bi ga udomačili." Vse velja tudi za letošnje nagrajence.

Uvodni nagovor Jožefa Muhoviča

Veliki Prešernovi nagradi sta tokrat prejela multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič. Nagrade Prešernovega sklada, ki jih podeljujejo za vrhunsko ustvarjalnost zadnjih treh let, pa gredo v roke pisatelja in novinarja Dušana Jelinčiča, skladatelja Draga Ivanuše, pianista Alexandra Gadjieva, akademskega slikarja Nikolaja Beera, filmskega režiserja in scenarista Matevža Luzarja ter arhitekturnega ateljeja Medprostor.

Filme delam, ker je toliko neznanega, je povedala Ema Kugler, ki v svojih filmih ustvarja vse, od scenarija do scene in montaže. Prepričana je, da imamo vsi v sebi vsa znanja. "Izobraževalni sistem pa te izobrazi za nekaj in te vbije v nezavedno, da si usposobljen samo za določeno stvar," je dejala. Sama vidi napake kot darilo, "naučiš se, da tako ne gre. Obstoji milijon drugih poti, samo preizkusiti jih je treba."

Gvardjančič je dejal, da navdih največkrat najde v svojem okolju. "To je občutek, ki ga pogosto čakam. Da nastane inspiracija na podlagi nečesa videnega. Medij zame ni dovolj, za podlago potrebujem zgodbo." Kot pravi, se ga najbolj dotaknejo negativne tematike. "Tragedije in družbeni konflikti. Civilizacija zahaja v obdobje, ko bo tega vedno več, in to so moje zgodbe."

Galerija letošnjih nagrajenk in nagrajencev

Svet se nagnil je naprej

Režijo in scenarij umetniškega dela letošnje proslave, ki nosi naslov Svet se nagnil je naprej, podpisuje koreograf Matjaž Farič. Umetniški del proslave, naslovljen po skladbi, ki jo je dvojec Silence ustvaril posebej za to priložnost, prek izbranih umetniških del poskuša osvetliti odnos Slovencev do kulture in umetnosti ter odzivanje umetnikov na svet okoli njih – pa naj gre za naravo, ljudi, družbene procese ali običajen vsakdan.

"Mislim, da bi bilo dobro stopiti korak nazaj."
Režiser in scenarist prireditve Matjaž Farič je za Radio Slovenija povedal, da "ne manjkajo kanonična dela, ki se dotikajo te teme odnosa umetnika do sveta, kot je seveda Prešernova Glosa, ki na neki dokaj hudomušen način pove to, o čemer se ljudje prepirajo po spletnih portalih". Pri tem je imel v mislih odzive na to, da je Svetlana Makarovič najprej nagrado leta 2000 zavrnila, letos pa predlagala, da bi jo vendarle končno prevzela.

Sprejem letošnjih nagrajencev, ki sta jih pozdravila ministrica za kulturo Asta Vrečko in predsednik UO-ja Prešernovega sklada Jožef Muhovič. Foto: BoBo
Sprejem letošnjih nagrajencev, ki sta jih pozdravila ministrica za kulturo Asta Vrečko in predsednik UO-ja Prešernovega sklada Jožef Muhovič. Foto: BoBo

Od skladb za simfonični orkester do sodobnega plesa in videoplesa
Program proslave je prepletal odlomke že nastalih umetniških del, od skladb za simfonični orkester, sodobnega plesa, baleta, videoplesa, poezije do lutkovnega gledališča. Ob pesmih Franceta Prešerna, Srečka Kosovela in Anje Zag Golob v interpretaciji dramskih igralcev Barbare Cerar, Tine Resman in Klemna Janežiča je program vključeval še dela režiserja Tina Grabnarja v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana, videasta Boruta Bučinela, plesalke Ane Cvelfar.

Program proslave je prepletal odlomke že nastalih umetniških del, od skladb za simfonični orkester, sodobnega plesa, baleta, videoplesa, poezije do lutkovnega gledališča. Foto: BoBo
Program proslave je prepletal odlomke že nastalih umetniških del, od skladb za simfonični orkester, sodobnega plesa, baleta, videoplesa, poezije do lutkovnega gledališča. Foto: BoBo

Pa tudi dela skladateljev Milka Lazarja in Matije Krečiča v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Davorina Morija, svojca Silence in akademskega slikarja Marka Jakšeta. Kostumografija pod vodstvom Sanje Grcić združuje nekatere pomembne slovenske modne oblikovalce, Matjaž Farič pa se podpisuje tudi pod koreografijo v izvedbi baletnih plesalcev SNG-ja Opera in balet Ljubljana.

Sorodna novica Na oder stopila tudi Svetlana Makarovič: "Obžalovanje dejanja ne izbriše"

Po koncu uradnega dela se je na oder povzpela Svetlana Makarovič in prebrala pesem. Spremljala sta jo aktivist Jaša Jenull in pesnik Boris A. Novak.

Leta 2022 sta Prešernovi nagradi prejela Kajetan Gantar in Mirko Cuderman, nagrade Prešernovega sklada pa Anja Štefan, Jette Ostan Vejrup, Damijan Močnik, Andreja Zakonjšek, Dušan Kirbiš in Špela Čadež.

Minister Maljevac pozval k izgradnji kulture solidarnosti za vse
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je danes pred proslavo podal poslanico, v kateri je poudaril, da je kultura jedro vsega, kar smo, in vrednota solidarnosti. Zavzel se je za kulturo solidarnosti do vseh, prihajajoči praznik pa kot izrek zahvale kulturnicam in kulturnikom preteklosti in današnjega dne.

Kot je dodal, zahvala ne sme ostati samo v besedi in čestitki ob prazniku, pospremiti jo velja predvsem z razumevanjem, da sta kultura in umetnost tudi delo. Trdo, zahtevno in strokovno delo, ki od delavke in delavca zahteva predanost, čas in znanje. In delo, ki mora ustvarjalcu prinesti dostojno plačilo, zdrave delovne razmere, socialno varnost in gotovo prihodnost.

Kot je še zapisal, je kultura sama vrednota solidarnosti, saj solidarnost pomeni prizadevanje za kulturo v odnosih, kulturo v dialogu in kulturo v javnem prostoru. Ob tem je pozval k izgradnji kulture solidarnosti do vseh; "do tistih, ki ne zmorejo sami in potrebujejo pomoč dolgotrajne oskrbe. Do starejših. Do mladih, ki si danes ne zmorejo prigarati strehe nad glavo, do zaposlenih in brezposelnih, do tujk in tujcev, članov LGBT-skupnosti, odrinjenih na rob, odraslih in otrok iz socialno šibkih okolij."

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku