Leta 2001 je režiser Rolf de Herr režiral filmsko adaptacijo Sepulvedovega najbolj znanega dela, Starca, ki je bral ljubezenske romane. Foto: EPA
Leta 2001 je režiser Rolf de Herr režiral filmsko adaptacijo Sepulvedovega najbolj znanega dela, Starca, ki je bral ljubezenske romane. Foto: EPA

Pisatelj iz Čila, ki sicer prebiva v španski regiji Asturias, je zaradi odpovedi ledvic in pljuč priklopljen na respiratorno napravo; zdravijo ga v bolnišnici v Oviedu. Sepúlveda je bil tudi prvi zabeleženi bolnik s koronavirusom v provinci Asturias: okužil se je na literarnem kongresu na Portugalskem.

70-letnega pisatelja verjetno tudi pri nas najbolj poznamo po uspešnici Starec, ki je bral ljubezenske romane. Kratki roman na poetičen način popisuje usodo Antonia Joséja Bolívarja Proaña, ki se je kalil med Indijanci, njegova največja sreča pa je dejstvo, da zna brati. Mir njegovega sveta je skaljen, ko se mora iz oči v oči srečati z maščevanja željno jaguarko. V prevodu Vesne Velkovrh-Bukilica Slovenci lahko beremo še Zgodbo o polžu, ki je odkril pomen počasnosti; Zgodbo o mačku, ki je naučil galebko leteti pa je, tako kot Starca, prevedla Blažka Müller Pograjc.

Po vrnitvi s festivala Correntes d'Escritas v kraju Póvoa de Varzim na severu Portugalske se je Sepúlveda začel počutiti izredno slabo; testirali so ga v domačem Gijónu, kjer živi že zadnjih 23 let.

Življenje, vredno napetega romana
Luis Sepúlveda se je leta 1949 rodil v Ovallu v Čilu. Že v študentskih letih je bil goreč političen aktivist in po državnem udaru Augusta Pinocheta leta 1973 se je za dve leti in pol znašel za zapahi. Šele organizacija Amnesty International je dosegla, da so ga premestili v domači pripor, od koder se je izmuznil v podzemlje. V Valparaisu je ustanovil gledališko skupino, ki je bila eno od žarišč upora – ob ponovni aretaciji je bil Sepúlveda zato obsojen na dosmrtno zaporno kazen; pozneje so mu kazen znižali na osemletni izgon.

Kot akltivist je nato deloval Braziliji, Paragvaju in Ekvadorju, kjer je bil del Unescove ekspedicije med staroselce ljudstva Shaur; prav ta izkušnja, ob kateri se je tudi zavedel omejitev marksizma, je bila ključna za nastanek Starca, ki je bral ljubezenske romane. Po boju na strani Bolívarja v Nikaragvi se je podal v Evropo, kjer se je iz ljubezni do Novalisa in Hölderlina naselil v Hamburgu (nemško se je naučil v zaporu). Med letoma 1982 in 1987 je bil član Greenpeacea in delal na eni od njihovih ladij.