Lokalne novice

Poudarki

  • Šrot: Celje je mesto, ki je največ naredilo za izboljšanje in varovanje okolja v vseh segmentih
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.0 od 28 glasov Ocenite to novico!
Bojan Šrot
Bojan Šrot je leta 1960 rojeni pravnik. Nekaj časa je deloval na sodiščih, nato je začel dolgoletno odvetniško kariero (ki jo nadaljuje tudi danes). 1997 je bil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje. Za celjskega župana je bil na listi SLS-a prvič izvoljen leto kasneje. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Sedež Mestne občine Celje. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
       Zelo argumentirano lahko trdim, da je Celje mesto, ki je na področju izboljšanja in varovanja okolja v vseh segmentih naredilo največ.       
Celjska županova lista je bila ustanovljena konec avgusta. Foto: MMC RTV SLO
Freska
Freska iz 1. stoletja, ki so jo odkrili v Celju. Foto: Pokrajinski muzej Celje
Celje
Stene razkošne antične vile so bile prekrite s freskami. O njih je župan spregovoril tudi v tokratnem intervjuju. Foto: Tonka Šoba/ZVKDS
       Na lokalni ravni so zadeve bolj realne. Kar se zmenimo, se tudi pozna.       
Bojan Šrot
Težko je rešiti problem z delci PM10, če je v bližini avtocesta, je dejal Šrot. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
       Jaz se počasi bližam letom za upokojitev in nimam nekih ambicij v državni politiki.       
Panorama
Panoramski posnetek Celja iz zraka, nastal avgusta 2016. Foto: BoBo/Peter Strouhal
       Veliko ljudi se tudi napačno informira. Češ, cink je strup. To ni res, z njim se srečujemo v vsakodnevnem življenju, v lekarnah prodajajo cinkovo pasto za zdravstvene namene. Vsi kandelabri, vse dvojne ograje so pocinkane. Je pa res, da je v čezmernih količinah res nevaren za zdravje in strupen. Ampak, to je ne nazadnje tudi sladkor, pa še katero drugo živilo, ki ga vsak dan jemo in uporabljamo.       
Cinkarna Celje
Območje stare cinkare je industrijsko onesnaženo, Celje pa po besedah Šrota nima dovolj denarja, da bi se sanacije lahko lotilo samo, niti se mu to ne zdi pravično. Foto: BoBo/Srdjan Živulović
Bojan Šrot
Šrot je zatrdil, da je celjska politika nekoliko posebna v tem, da so ves čas obstajale neformalne levo-desne koalicije. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
       Pa kakšni profili, pa poslušajte! Na začetku moraš delati kar koli. Jaz sem diplomiral pravo, sem bil že pripravnik sodelavec na sodišču, ampak sem vse delal. Mi smo včasih, ko smo se ukvarjali z alpinizmom, barvali cinkarniški dimnik, prekrivali streho, sanirali fasado na hotelu Donat. Malarska opravila sem opravljal. Še danes mi ni težko in delam vse. Nekje je treba začeti. Ko gre človek v službo, si zgradi socialno mrežo, v življenju vzpostavi neki red, potem pa stvari potekajo po svojem toku.       
Veselje novoizvoljenega vodstva stranke SLS (na fotografiji Franc Bogovič, Marjan Podobnik, Suzana Lara Krause in Modest Motaln). Foto: BoBo
Kandidature so poleg Šrota napovedali še predsednik celjskega mestnega odbora SLS-a Marko Zidanšek, član SD-ja Branko Verdev, neuradno je kandidat SDS-ja Matjaž Železnik, Odprto Celje bo zastopal Sandi Sendelbah.

Dodaj v

Bojan Šrot: V Celju smo 20 let imeli neformalno levo-desno koalicijo

Intervju z županom Celja Bojanom Šrotom
11. oktober 2018 ob 06:56
Celje - MMC RTV SLO

Bojan Šrot že 20 let vodi Mestno občino Celje, vedno na listi SLS-a. Tokrat pa se prvič na volitve podaja s svojo stranko, Celjsko županovo listo. Z državno politiko se ne ukvarja več, izzivi pa zanj ostajajo na "realni", lokalni ravni.

Šrot je med najbolj dolgoživimi slovenskimi župan, saj si prizadeva že za šesti mandat. Za njim je 20 let županovanja, od tega več kot polovica nepoklicno. Odprto ima tudi odvetniško pisarno, s čimer se preživlja. Nekdaj vrhunski alpinist, ki se je povzpel na vrhove Karakoruma, Himalaje in dimnik celjske cinkarne, se je v pogovoru za MMC dotaknil bogate zgodovine mesta, nezavidljive okoljske dediščine ter nenavadnosti lokalne politike, da so ideološke, "plemenske" pripadnosti na stranskem tiru. Osvetlil je tudi odhod iz SLS-a, ustanovitev lastne liste ter aktualno dogajanje v stranki, ki ji je pripadal skoraj dve desetletji.

Na MMC-ju te dni objavljamo pogovore z župani vseh mestnih občin:
Ptuj - Miran Senčar
*
Novo mesto - Gregor Macedoni
*
Slovenj Gradec - Andrej Čas
*
Preostali sledijo, vabljeni k spremljanju.


Celje je starodavno mesto. Na tej lokaciji se je skozi tisoče let in več različnih kultur odvilo stotisoče človeških usod. Kako je biti župan mesta s takšno bujno zgodovino? Ne nazadnje ste tako rekoč edini na svetu, ki ima to izkušnjo.
Županska funkcija sama po sebi pomeni veliko čast in veliko odgovornost. In če si župan mesta s tako bogato zgodovino, kot je Celje, je to še dodaten izziv. Meni je tudi sicer zgodovina malce hobi, in četudi sem po izobrazbi pravnik, zelo rad raziskujem mestno zgodovino. Zdi se mi, da o njej veliko vem. Pri opravljanju županske funkcije je to pomembno, saj skoraj pri vsakem projektu naletimo na kakšne zgodovinske ostanke. Odkrije se kakšna skrivnost iz zgodovine. Poskušamo jih v čim večji meri ohraniti. Pri prenovi starega mestnega jedra smo naleteli na ogromno ostankov stare rimske Celeie. Od čudovitih mozaikov, ki smo se jih nato odločili prezentirati in situ, na mestu, kjer so bili najdeni – v zdajšnjih prostorih Turističnoinformacijskega centra (TIC). Enako se je zgodilo pri prenovi muzejskega trga, kjer smo naleteli na ostanke čudovito ohranjenih fresk iz poznorimskega obdobja. Tudi tam smo potem projekt spremenili, se odločili zgraditi podzemni objekt pod trgom blizu Stare grofije in freske prezentirati na kraju, kjer so bile najdene. Trenutno so v restavratorskem centru v Ljubljani in verjamem, da bodo še en magnet za tiste, ki imajo radi zgodovinski turizem. Na to v Celju veliko stavimo, kajti imamo res kaj pokazati – in jostanki so tudi zelo lepo predstavljeni. Sploh razstavišče Mesto pod mestom v našem Pokrajinskem muzeju, kjer je in situ predstavljeno obdobje Celeie iz 1. in 3. stoletja, je nekaj izjemnega. Običajno vsi, ki pridejo, tega ne pričakujejo in rečejo "vau".

Seveda ni pomembna samo rimska zgodovina mesta, ki je imelo že leta 42 v času cesarja Klavdija tudi mestne pravice. Pravzaprav je bilo to mesto, ne vojaška postojanka. Mi imamo ohranjen kos marmorja iz tega obdobja, kjer je zapisano MUNICIPIUM CLAUDIUM CELEIA. Ampak se nočemo kregati s Ptujčani, ki sebi pravijo, da so najstarejše mesto. To je diskutabilno [smeh]. Pomembna pa je tudi srednjeveška zgodovina, čas grofov Celjskih, drugi zgodovinski vrhunec mesta. Iz tega obdobja je ohranjeno precej, sicer manj, kot smo si želeli. Kronisti so pisali, da so s smrtjo zadnjega celjskega grofa, ko so vse to nasledili Habsburžani, ti poskušali izbrisati zgodovinski spomin na grofe Celjske. Vozovi in vozovi predmetov, dragocenosti in vsega ostalega so vozili iz Celja proti Dunaju. Ampak, ohranjen je Knežji dvorec, v veliki meri tudi obnovljen, v čakanju je še zadnja faza adaptacije tega objekta. Ohranjen je naš znameniti celjski Stari grad, ki ga sicer prezentiramo kot ruševino, kot se reče v stroki. Ampak grad je v veliki meri obnovljen, lepo vzdrževan: celotno grajsko obzidje smo z javnimi deli obnavljali približno 20 let, zgradili smo tudi eno najlepših prizorišč za kulturne prireditve na grajskem dvorišču. Letos smo recimo obnavljali Friderikov stolp, ki ga je malce načela zima, pa tudi zob časa. Ne gre pozabiti, da je bil v začetku 19. stoletja ta grad prodan enemu od okoliških kmetov, ki ga je uporabljal kot kamnolom, da je večina zgradb okoli tega gradu zgrajena iz tega kamenja in da je bil v razmeroma slabem stanju. Zdaj pa je grad res ena čudovita točka s prekrasnim razgledom, s pestrim kulturnim dogajanjem čez celo poletje, z razstavami ... je tudi kraj, kjer se ljudje radi poročajo.

Ko ste že orisali celjsko zgodovino in pri tem omenili grofe Celjske ... Ti so bili znani po svoji prekanjenosti, po političnih igricah, s katerimi so odstranjevali rivale in širili vpliv po takratni Evropi. Koliko je te politične kulture ostalo v današnjem Celju?
No, tisti čas je bil popolnoma drugačen. Moč je temeljila na zavezništvih, ki mu jih je uspelo skleniti. Celjski grofje so bili dobri gospodarji – to smo tudi mi še danes. Svoj vpliv pa so pravzaprav širili s porokami, kar je bilo za tisto srednjeveško obdobje običajno. Dejstvo je, da je celjski grof Herman II. v bitki pri Nikopolju rešil življenje nemškemu cesarju Sigismundu Luksemburškemu, kar je botrovalo, da je svojo hčer Barbaro Celjsko, eno najbolj izobraženih in markantnih oseb tistega obdobja, poročil s Sigismundom in seveda s tem dobil ogromno vpliva in takrat enega najmogočnejših zaveznikov v Evropi. Sigismund Luksemburški je bil nemški cesar, torej glava Rimskega cesarstva, pa suveren češkega kraljestva in še česa. Tako da ... gospodarnost in dobro gospodarjenje nam je zagotovo ostalo. Kar se pa politike tiče: lokalna politika je čisto nekaj drugega kot državna. Jaz v prispodobi rad rečem, da smo mi v glavnem komunalci. Nemci imajo dober izraz: kommunalpolitik. Ključno težišče našega dela so predvsem šole, vrtci; na področju družbenih dejavnosti sociala, kultura in šport; potem pa ceste, kanalizacije, vodovodi, plinovodi in komunalni odpadki. To je tisto, kar predstavlja 90 odstotkov našega dela.

Kakšna pa je razlika v čisto osebni izkušnji politika? Kako je uravnotežati interese, iskati mogoče poti, onemogočati nasprotnike? Je to ostra bitka ali pa je precej manj krvoločno, kot si lahko predstavljamo od daleč - in kot se izkazuje v državni politiki?
Najprej, kakor kje ... Če me sprašujete za Celje, je tu lokalna politika na zelo visoki kulturni ravni. Mi se dejansko ne delimo na neke koalicije in opozicije, na nasprotnike in podobno. Tudi pri odločanju v mestnem svetu se velikokrat pokaže, da svetovnonazorska ali strankarska opredelitev pri sprejemanju odločitev ni tako zelo pomembna. Bolj je pomembno, iz katerega dela mesta je kdo, ko se pogovarjamo, ali bomo gradili cesto na tem ali na drugem koncu. Ta politika je bolj interesna in veliko bolj realna. Kar naredimo, se potem tudi vidi v materialnem svetu, za razliko od državne politike. Jaz imam z njo eno razmeroma kratko izkušnjo. Leto in pol sem bil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, kjer je dosti več ... ne vem, če je to prava beseda ... filozofiranja. Včasih imaš občutek, da je vse skupaj nekakšna metafizika. Pri nas so stvari realne. Tisto, kar se odločimo, potem tudi naredimo in se potem tudi vidi, kar mi pomeni veliko satisfakcijo. Jaz sem spoštljiv do vseh svetnikov, ne glede na to, iz katere politične stranke prihajajo, in tudi velika večina odločitev, ki jih je mestni svet sprejel v teh 20 letih, je bila sprejeta praktično s soglasjem ali z zelo veliko večino. Takšnih odločitev je bilo nekje 95 odstotkov.

Na državni ravni se precej bolj izrazi vrednotni, plemenski spopad.
Naši in njihovi. Mogoče smo v Celju malce posebni. Že dva mandata svetniki na konstitutivni seji tudi preberejo prisego in do zdaj nobenega še ni bilo treba opominjati nanjo. Zavežejo se, da bodo sprejemali odločitve v dobro prebivalcev tega mesta in pa mesta samega. Se pravi, ne tisto, kar bi bilo koristno za stranko, čeprav si težko predstavljam, kakšne odločitve bi to bile, in večina ljudi, ki kandidira v mestni svet, to naredi ravno zaradi tega, ker si želi svoje znanje, izkušnje, čas nameniti mestu in reševanju mestnih problemov.

Kar se mestnih problemov tiče, pred štirimi leti ste volivcem marsikaj obljubili ...
... in večino tega naredili.

Lahko izpostavite kakšen projekt, na katerega ste vi najbolj ponosni?
To je ogromno stvari ...

Omejite na nekaj najbolj izpostavljanja vrednih. Kar vam je dalo največ satisfakcije, kot rečete.
Končali smo prenovo starega mestnega jedra z glavnim trgom in delom Stanetove, tako da je mestno jedro zdaj res krasno. Lani smo prenovo nadaljevali še z muzejskim trgom, ki je res čudovit, obkrožen s starimi zgradbami, vključno z Grofijo in knjižnico, ki je, mislim da, druga najbolj obiskana knjižnica v Sloveniji. Tam se dela zaključujejo, zavlekla so se ravno zaradi tistih fresk, o katerih sem prej govoril. Izpostavil bi vlaganja v osnovnošolski in vrtčevski prostor. Zgradili smo nov vrtec na Hudinji, novo telovadnico pri najstarejši osnovni šoli v mestu, čudovito in veliko telovadnico, vredno 3,8 milijona evrov. Nov kulturni dom v eni izmed naših primestnih skupnostih, pravzaprav gre za večnamenski objekt, kjer je poleg prostorov za delovanje krajevne skupnosti in knjižnice tudi večnamenska dvorana, ki se uporablja prek dneva za podružnično osnovno šolo za športno vzgojo, sicer pa so v njej kulturne prireditve. Veliko smo vlagali v cestno infrastrukturo, čeprav manj, kot bi si želeli, kajti to štiriletno obdobje je bilo v finančnem smislu za slovenske občine slabo. To sem velikokrat povedal, pa tudi preostali župani, da smo bili podfinancirani. V mestu smo se zavestno odločili obdržati visok standard socialnih storitev, ki jih nudimo občanom, in se raje odpovedati kakšnemu metru asfalta ali kanalizacije.

Najbrž govorite o višini povprečnine.
Na eni strani imamo višino povprečnine, na drugi pa dodatne finančne obveznosti, ki nam jih je država naredila s svojimi ukrepi in odločitvami.

Recimo?
Nam je samo pri sporazumu z javnim sektorjem, ki ga je sklenila država, nastalo 870.000 dodatnih stroškov za plače javnih uslužbencev. Dobili pa smo 3,5 evra pri povprečnini, kar znese 175.000 evrov. Razlika je velika. Denar je treba od nekod vzeti. Drug tak ukrep je bil sporazum z gasilci: še dodatnih 160.000 evrov. S tem nočem reči, da so bili ti dogovori neupravičeni ali pa da si ti ljudje ne zaslužijo višje plače, ampak da je država preprosto pozabila občinam zagotoviti ta manjkajoča sredstva. Običajno smo občine – vsaj pri nas je bilo tako – malo priškrnile pri vzdrževanju občinskega premoženja. Čeprav pri tem dolgoročno ne moreš nič prihraniti. Vse, kar ne narediš letos, dobiš v naslednjih letih vrnjeno z oderuškimi obrestmi vred.

Veliko smo s partnerji vlagali v center za ravnanje z odpadki, v lanskem letu 2 milijona in pol. To je definitivno najboljši in najsodobnejši center v Sloveniji, ki tudi najbolje deluje, ob tem, da je bil zgrajen prvi. Letos imamo v fazi razpisa – mislim, da je izvajalec že izbran – še dodatnih 3,6 milijona evrov vlaganj v center. Vseskozi ga posodabljamo. 80 odstotkov tega denarja je celjskega, ostalo prispevajo ostale občine partnerice.

Omenil sem že naša vlaganja v kulturno dediščino. Samo izgradnja TIC-a nas je stala okoli 700.000 evrov. Sanirali smo Friderikov stolp. 500.000 evrov dodatnih stroškov je nastalo na muzejskem trgu s freskami. To so pravzaprav stroški, ki se nam bodo nekoč v prihodnosti povrnili. Mislim, da je naša dolžnost ne le to, da dediščino ohranimo; ohranili bi jo lahko na mnogo načinov, kot se je v preteklosti že delalo pri prenovi mest. Se pač položi filc in se vse skupaj zasuje nazaj. Mi smo se odločili, da bi to radi prikazali, ker imamo dobre izkušnje z Mestom pod mestom. Verjamem, da bo to v mesto pritegnilo še več ljudi.

Kako pa je s poplavno varnostjo? Se je izboljšala?
Imamo projekt, ki ga izvajamo skupaj z državo in evropsko skupnostjo, Evropa je tudi pretežni financer, in se počasi končuje. To je zasnova protipoplavnih ukrepov v mestu, ki se je v zadnjih treh desetletjih spopadlo z dvema velikima poplavama in nekaj manjšimi. Teče že skoraj pet let, težek je 40 milijonov evrov. Zdaj manjka samo še en začasni nasip na območju Špice. Prvotno je bilo predvideno, da bo država više ob Savinji zgradila suhe zadrževalnike, a se tam zapleta. Niti državni lokacijski načrt še ni sprejet. Tako so inženirji potem predvideli to začasno rešitev varovanja Špice z visokovodnim nasipom. Vse ostalo pa je že zgrajeno: trije suhi zadrževalniki, visokovodni nasipi, očiščene so struge, narejene zagatnice na meteorni kanalizaciji, zgrajena črpališča. Mesto je zdaj varovano na stoletne vode.

Ravno v zvezi s tem je nedavno završala anonimka oz. anonimna kazenska ovadba proti vam, in sicer zaradi menjave zemljišč, namenjenih grajenju nasipa. Kako to komentirate?
Ni bila anonimka. Gre za ta manjkajoči visokovodni nasip, kjer je država rekla, da ne bo šla v odkupe zemljišč, saj je začasen. Želijo, da se občina aktivira in pridobi ali lastništvo ali služnosti teh zemljišč. Pravzaprav se je o služnosti dogovarjala že država, ampak lastniki na to niso pristali. Uvedba prisilne služnosti ni bila možna. Potem se je občina vključila v želji, da tem prebivalcem – gre za okoli 100 hiš – zagotovimo takšno poplavno varnost, ko jo imajo preostali. Predvideli smo menjavo enega večjega zemljišča, kjer načrtujemo gradnjo kajakaške steze in rekreacijskega območja, to je območje nekdanje vrtnarije. Zamenjali bi ga za zemljišče, ki zdaj predstavlja en del parkovne površine pri Lanovžu. O tem je mestni svet odločal in sprejel odločitev, mislim, da praktično soglasno. Tako da ni šlo za nobeno anonimko. Zapleta pa se pri drugem zasebnem lastniku, ki je to zemljišče ob Savinji že razparceliral na velikost parcel individualnih hiš, čeprav je tam kmetijsko območje. Tu je soglasjedajalec Arso in nikoli ne bo dovolil, da bi se tam gradilo. Ravno danes imamo sestanek s projektanti, kako bi ta gordijski vozel rešili in izvedli tam še predzadnji projekt v protipoplavni zaščiti. Mogoče bi bilo treba nasip povišati za kakšnih 5 centimetrov, točno številko bodo povedali inženirji. Zakaj predzadnji? Mi želimo, da se zagotovi večja stopnja poplavne varnosti tudi za območje mestnega parka, kjer ni samo park, ampak tudi naši športni objekti, od teniških igrišč do ledene dvorane. Zdaj se to območje obravnava kot razlivna površina. Zame je to nesprejemljivo. To ne more biti razlivna površina, ker tudi sama poplava na parkovnih površinah naredi veliko škode, saj je mulj, potem ko voda odteče, trd kot beton. V preteklosti smo morali vložiti veliko denarja, da smo parkovne površine sanirali.

Ko smo že pri okoljski tematiki: Celje še vedno trpi industrijsko onesnaženost, še posebej zaradi cinkarne. To je bila tema intervjuja že pred štirimi leti, minilo je že kar nekaj časa. Zakaj se stvari tako počasi premikajo?
140 let je že minilo, odkar so cinkarno postavili. To je tema Celja že zelo dolgo in Celjani to vemo. Čeprav, stara industrijska bremena so samo en del okoljske problematike. Jaz pravim, da je treba na okolje vendarle gledati celovito. Zelo argumentirano lahko trdim, da je Celje mesto, ki je na področju izboljšanja in varovanja okolja v vseh segmentih naredilo največ. Območje stare cinkarne je industrijsko onesnaženo. Pri vsem ostalem se močno pretirava. Tu je veliko populizma. Dejstvo pa je, da je na območju, kjer je bila nekoč topilnica cinka, zemljina prekomerno obremenjena s težkimi kovinami. Verjetno to ni bila edina topilnica v Evropi ali pa na svetu in so se praktično povsod po Evropi soočali s podobnimi problemi. Verjetno bi bilo smiselno pogledati dobre prakse od drugod, se pa zatakne, kot po navadi, pri denarju. Mi smo manjši del zemljine, ki je nastala kot odpadek pri gradnji komunalne opreme, uspešno sanirali. Šlo je za okoli 15.000 kubičnih metrov. Stalo nas je 1,1 milijona evrov. Če upoštevate, da je območje veliko 10 hektarjev in da naj bi bila zemlja obremenjena s težkimi kovinami do globine 8 metrov, je to med 800.000 in milijonom kubičnih metrov zemlje. Zdaj pa izračunajte, kakšen finančni zalogaj je to. Tega občina ne zmore. Niti naš celoten proračun ne zadošča.

Torej bi moral plačati ali vsaj pomagati nekdo drug. Država? Letos so problem poskušali reševati z zakonom, ki ga je predlagala poslanka SMC-ja Janja Sluga. Je bil način po vaše pravilen ali napačen?
Mislim, da je pravilno, da se zadeva reši z zakonom, če sam zakon o varovanju okolja in evropske direktive ne zadoščajo. Po mnenju nekaterih. Kajti pravilo je, da sanacijo plača onesnaževalec. Tam, kjer je znano. Ampak, ta zakon, ki je šel v proceduro in tam tudi zastal, po naši oceni ni najboljša rešitev. Predvideval je, da bosta sanacijo plačali občina in država. Z vidika Celja je tudi zelo krivičen. V Sloveniji je kar nekaj občin, ki dobivajo neko rento za industrijske objekte, ki jih imajo od Občine Krško in okoliških občin, pa ne nazadnje tudi Velenje z okolico. Kolikor vem, Jedrska elektrarna Krško ne sme imeti več nobenega vpliva na okolje – če je, smo tako ali tako vsi nasankali. Za sedaj delujoče industrijske objekte dobivajo rento. V Celju pa naj bi bilo to obrnjeno na glavo. Cinkarna še vedno deluje. Vsi smo zelo veseli, da odlično deluje. Je še vedno pretežno v državni lasti, tako kot je bila leta 1873, ko jo je Avstro-Ogrska zgradila. Ampak lastniki ves dobiček izplačajo sebi. Družba je nezadolžena. Vem, da ima okoljske rezervacije. Dobiček lastniki izplačajo sebi. Mesto in država – dobro, država kot zavezanec in kot lastnik – pa naj bi plačali sanacijo. To se mi zdi skregano s siceršnjo logiko in pravili v Evropi, da onesnaževalec plača. Je pa zakon tudi napisan tako, da ima prav transparentno vgrajene nekatere lobistične interese. Na primer: v enem členu, ki določa, da bosta država in občina vsako leto določili obseg sanacije, zunanja strokovna institucija pa bo naredila program. Na občini imamo zaposlene ljudi, ki so odgovorni za varovanje okolja, ministrstvo jih ima na stotine, in če že najdemo neki denar in nismo sami sposobni narediti tega programa, bolje, da se ne gremo ničesar.

V tej finančni perspektivi smo veliko upov polagali na morebitna kohezijska sredstva. Na začetku, ko so se že določale prioritete in sklepal dogovor za razvoj regij v državi; dogovor, ki je bil v bistvu diktat državnih uradnikov, ki so tekst pripravili, predstavili in povedali, da v Bruslju ni mogoče nič spreminjati; ta dogovor nekje 80 milijonov evrov nameni za reševanje starih industrijskih bremen. V celotni Sloveniji, ne samo v Celju. Pa žal do tega ni prišlo. Morebiti bo prihodnja finančna perspektiva bolj prijazna, ali pa bo morebiti veljalo sprejeti en zelo ciljno usmerjen zakon, ki se seveda ne bi nanašal zgolj na industrijska bremena v Celju, saj jih imajo tudi drugod po Sloveniji, pa se o njih toliko ne govori. Relativno kratek zakon z nekaj členi: najprej se območja evidentira, nato se določi onesnaževalce, če še ti obstajajo, so oni dolžni plačati sanacijo, sicer subsidiarno država. Ne nazadnje je država v procesu lastninjenja gospodarskih družb dobila 40 odstotkov vrednosti vsake gospodarske družbe. V tretjem koraku pa se naredi terminski program. Treba si je biti na jasnem, da tega ni možno sanirati v enem letu, ampak v nekem razdobju desetih let bi lahko zelo veliko postorili. Dodaten problem v Celju je, da se je leš, to je preostanek pepela iz topilnice, tako rekoč sto let razvažal po mestu in uporabljal kot nasipni material ali celo v gradbene namene. Ljudje so ga uporabljali za nasutje raznih kolovozov, cest, igrišč ... Večina zgradb, narejenih na koncu 19. stoletja, ki ima še lesene etaže, ima kot polnilo ta material. To je tisto, kar je povzročilo, da so potem tudi na posameznih mikrolokacijah, kot je bilo igrišče pri vrtcu na Hudinji, našli prekomerne obremenitve s težkimi kovinami. Seveda, pri gradnji se zemljina premeša. Tisto, kar je bilo prej mogoče pol metra spodaj, pride na površje in nastane ta problem. Teh mikroproblemov bo v prihodnje še veliko. Mogoče marsikje ljudje niti ne vedo, da imajo ta material pri sebi doma. Pred leti sem se pogovarjal s primarijem doktorjem Ivanom Erženom z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), da to samo po sebi ne predstavlja nekega dodatnega tveganja. Veliko ljudi se tudi napačno informira. Češ, cink je strup. To ni res, z njim se srečujemo v vsakodnevnem življenju, v lekarnah prodajajo cinkovo pasto za zdravstvene namene. Vsi kandelabri, vse dvojne ograje so pocinkane. Je pa res, da je v prekomernih količinah res nevaren za zdravje in strupen. Ampak, to je ne nazadnje tudi sladkor, pa še katero drugo živilo, ki ga vsak dan jemo in uporabljamo. Mi tudi po statističnih podatkih ne odstopamo, kar se tiče obolevnosti za rakom. V bistvu ga je celo manj od slovenskega povprečja. Tudi ne za obolenji na dihalih. Tako da, že s tega lahko človek sklepa, da nekih neposrednih učinkov na zdravje ljudi to stanje nima. Je pa res, da je treba pohvaliti cinkarno, ki je danes nekaj drugega, kot je bila pred 130 leti ali tudi 50, dokler je topilnica še delovala. Deluje v skladu z vsemi okoljevarstvenimi standardi, ki so v Evropi najvišji na svetu. Enako velja tudi za železarno v Štorah oz. Štore Steel, kjer so pred 15 leti namestili filtrirne naprave, in za vse ostale gospodarske družbe, kot je EMO kemija, Pocinkovalnica in podobno. To se danes vidi predvsem v bistveno bolj kakovostnem zraku. Tisti, ki se spomnimo, kako je bilo v sredini 80. let pozimi, vemo, da se takrat praktično ni dalo zračiti stanovanja. V Celju smo podobno kot drugod po Sloveniji skurili na milijone ton lignita, ki je tudi veliko prispeval k slabemu zraku. Danes pa je zrak čist. Imamo sicer težave z delci PM10, a pri tem ni industrija glavni povzročitelj, ampak v veliki meri promet, v zimskem času pa zlasti individualna kurišča, kjer se kot energent izrablja lesno biomaso. Še pred nekaj leti je bilo paradoksalno stanje, da smo imeli veliko število dni s prekoračenimi mejnimi vrednostmi delcev PM10, država pa je po drugi strani s subvencijami spodbujala nakupovanje peči na lesno biomaso. To se je zdaj uredilo in se takoj pozna tudi izboljšanje. No, pri lokalnem prometu še lahko kaj naredimo, ampak glavna težava mesta je tranzitni promet. Razmeroma blizu najbolj poseljenih območij mesta imamo magistralno cesto v smeri vzhod–zahod, na njihovem severnem delu imamo avtocesto. Tu pa mesto samo težko kaj naredi.

Drugače pa se radi pohvalimo, da so reke res čiste. Savinja je v drugem kakovostnem razredu. Voglajna, ki je bila še 15 let nazaj mrtva reka, je ravno tako čista.

Se v njih lahko kopa?
Seveda se da in tudi se kopa, v Savinji tako ali tako ves čas. Kjer so reke čiste, se je naselil ribji živelj. Ravno prej je bil na obisku predsednik ribiške družine, da bodo še dodatno naselili postrv šarenko na območje od Petrička do glavnega mostu. Pred 20, 30 leti je bilo nepredstavljivo, da bi v tem delu živela postrv, ki potrebuje čisto vodo in je po mojem najlepši dokaz o stanju reke in okolice.

Lahko za konec naslovite še zadnje dogajanje v SLS-u? Predsednik je znova postal Marjan Podobnik, dogaja se neke vrste združevanje, nekoč sprti posamezniki ter frakcije se vračajo v stranko. Na neki način se vrača Kangler, za katerega je Podobnik dejal, da je tako rekoč kandidat SLS-a. Vi ste bili 20 let njen član in tudi predsednik. A na tokratne volitve greste s svojo, Celjsko županovo listo. In SLS je nasproti vam postavil kandidata, Marka Zidanška. Ena velika zmešnjava.
Z moje strani ne. Dvajset let sem bil član Slovenske ljudske stranke, vedno sem tudi kandidiral kot njen član. Bil sem tudi njen predsednik. In ko smo se pred dvema letoma razšli, sem pravzaprav to zgodbo zaključil. Jaz sem iz stranke izstopil. To sicer ne pomeni, da sem spremenil politično prepričanje, ampak sem pri sebi razčistil, da se ne bom ukvarjal z državno politiko, da ne bom vstopil v kakšno drugo stranko in da bom ostal lokalni politik. To mi nudi veliko zadovoljstva. Mislim, da to dobro počnem in tudi ne razmišljam o tem, da bi zdaj mojo ali pa našo stranko, ki smo jo poimenovali Celjska županova lista, združeval s Slovensko ljudsko stranko. To ne pride v poštev. Jaz sem si na neki način sestavil novo ekipo izjemno motiviranih ljudi vseh generacij, pretežno je pa to srednja generacija. Ljudje, ki si želijo delati v lokalni politiki, ki imajo veliko idej in načrtov, pa tudi znanja ter izkušenj, so uspešni na različnih področjih. Od podjetništva, športa, kulture. In mi bomo na teh volitvah pač tekmeci Slovenski ljudski stranki. Kako bo po volitvah, težko rečem. Ampak moje osnovno načelo – to sem povedal že na začetku tega najinega pogovora – je, da sem pripravljen sodelovati z vsemi konstruktivnimi in pozitivnimi, ne glede na to, ali je stranka leva ali desna. V Celju smo v bistvu 20 let imeli neko neformalno levo-desno koalicijo. Slovenska ljudska stranka, Socialni demokrati, SDS zadnje štiri mandate, prvi mandat pa je bil namesto SDS-a takratni LDS. Jaz ne vidim tu nobene zmede. Slovenska ljudska stranka nastopa s svojim županskim kandidatom, svojo listo svetnikov, Celjska županova lista pa s svojimi kandidati in s svojim županskim kandidatom. Mi smo se razšli pred dvema letoma, jaz sem iz stranke izstopil. Ni nobenih zamer.

Kakšen pa je vaš politični komentar dogajanja? Ne nazadnje ste se 20 let istovetili s to stranko, bili njen predsednik ... Kako gledate na združevanje in vrnitev Podobnika?
Gledam s simpatijami. To se mi zdi dobro za Slovensko ljudsko stranko in slovensko politiko, ki po moji oceni potrebuje zmerno desnosredinsko stranko, kakršna je Slovenska ljudska stranka vedno bila. Moram pa reči, da se nisem strinjal s politiko zadnjega predsednika. Popolnoma neprepoznavno. Tudi v samem volilnem obdobju jaz kot nekdanji član, tudi vodilni član, nisem vedel, za kaj se ta stranka sploh zavzema. Kaj zagovarja? Kaj je njen program? In kako jo bo potem volil neki volivec, ki stranke sploh ne pozna? Marjan Podobnik pa je izkušen politik. Mislim, da je eden najboljših politikov v Sloveniji, da zna zmotivirati ljudi v stranki. Verjamem, da je po teh 20 letih dobil tudi veliko drugih življenjskih izkušenj in da je to človek, ki lahko povabi nazaj nekdanje vidne člane –od nekdanjih ministrov do poslancev –, ki so se pasivizirali v politiki, če tako rečem, in hkrati pritegne nove, mlade moči. Saj generacije volivcev se vsako leto spreminjajo. Zdi se mi dobro, da je stranka za podpredsednika izvolila mladega Modesta Motalna. Jaz ga sicer osebno ne poznam, sem pa slišal same dobre stvari o njem. Na srednji rok se stranka zagotovo lahko vrne v parlament in igra vidnejšo vlogo. Jaz ji lahko želim samo vso srečo.

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
Ramus
# 11.10.2018 ob 08:39
In predvsem g. župan Bojan Šrot,..... kje je Celjska obvoznica? Skozi center mesta se pomika ves tovorni promet med Koroško in Krškim,.... da niti ne začnemo o prometni ureditvi v mestu.
30
# 11.10.2018 ob 07:23
Kakšen obsežen članek za enega kandidata... Na drugi strani pa sama skropucala od novinarstva za notranje zadeve, kjer se vrtijo milijoni nas davkoplačevalcev
Zdejkapopi
# 11.10.2018 ob 07:12
Pri teh zupanih je vse vedno lepo in vsi delajo posteno. Tudi intervju se mi zdi neke vrste reklama za njih.
Ramus
# 11.10.2018 ob 08:32
Upam da vas kdo čimprej vzame pod drobnogled zaradi poslovanja javnega zavoda celjskih lekarn, ki imajo v celjski kotlini popoln monopol, celo takšen, da ob nedeljah v city centru lekarna ne potrebuje biti odprta, ker so jo tam odprli samo zato, da je ne bi kdo drug,.... eno že ima Celjski zavod 100 metrov stran v planetu Tuš in obe sta v nedeljo zaprti, v dežurni lekarni v centru pa zaračunavajo po mojem mnenju nezakonito taxo v dežurstvu - čisti kriminal
Mr.Mr.
# 11.10.2018 ob 07:16
Kakšen milijon je zmanjkal pri gradnji celjske knjižnice, svojo ljubico je zaposlil preko vseh razpisov, pri gradbeništvu se ve kdo je vse posle dobival itd.
Skratka jabolko ne pade daleč od jabolka.
Ramus
# 11.10.2018 ob 08:35
Izredno slabo je poskrbljeno za varnost za pešce in male otroke v mestnem parku, kjer nihče ne sankcionira voznikov z motorji in zopet zasebnega lastnika mestne plaže, ki se med pešci vozi kar s svojim znamenitim zelenim kombijem,....
Krtomir
# 11.10.2018 ob 08:34
Neformalna levo-desna koalicija v Sloveniji lahko pomeni samo eno. Da so vsi pri istem koritu.
seba goričan
# 11.10.2018 ob 07:51
Človek je razpredo lovke,kot hobotnica...
Ramus
# 11.10.2018 ob 08:28
Iz Celja ste naredili nepotistično oligarhijo, in omogočili dotičnemu zasebniku iz centra mesta izriniti celo Mcdonalds,....
exwannabe
# 11.10.2018 ob 08:18
Najbolj zasvinjano območje.....
GeorgeB
# 11.10.2018 ob 09:39
A ni to brat od onega zapornika?
are
# 11.10.2018 ob 11:16
brehme Celje je bilo vedno mesto z veliko tujimi prebivalci.

Šrotu pa ne, hvala. V dvajsetih letih se razen nekaj prenov in gradnje še in še nakupovalnih centrov in trgovin ni naredilo popolnoma nič. Center je mesto duhov, Gabri/Kostanji/Lipe propadajo, da te je strah čez it. Pohorska/Okrogarjeva leglo kriminala. Parka za pse ne bojo naredili, ker so intervujali nekaj ljudi, ki pse raje spustijo drugje. Verjetno na Šmartinskem jezeru, kjer se lahko samo otepaš psov, ki niso na povodcu. Ljudje pse spuščajo v soseskah, inšpektorja nikjer nikoli. Če ne mislijo praznit košev za smeti, potem bolje, da jih odstranijo. O Cinkarni pa raje nebi.
Ramus
# 11.10.2018 ob 08:37
V centru mesta za nas prišleke in obiskovalce ni parkirnih mest,... so pa mestni redarji. O ja,... teh je pa veliko. Zvečer torej ne hodite na obisk v Celje, ker lahko parkiraš zgolj ob parku pri Savinji,....
Maboaz
# 11.10.2018 ob 11:14
Nujna omejitev mandatov!!!
Šroti spokiiiiiii
Toni88
# 11.10.2018 ob 10:45
Me pa zanima kdo je plačal ta reklamni oglas za volitve. Ali Občina Celje ali Šrot. Sprejeti bi morali zakonodajo,da je lahko v svojem življenju samo dva mandata vsak župan ali svetnik,dva mandata skupaj. Ne pa tako kot je sedaj,ko postanejo nedotakljivi kot štiristoletna deteljica. Janković,Kangler,Popović,Šrot in ostali občinski NEDOTAKLJIVI funkcionarji po Sloveniji. Treba jim je poslati vsako leto organe pregona,da pregledajo in pošle nepridiprave na Dob.Ukiniti pa 100 občin.
Zdejkapopi
# 11.10.2018 ob 09:31
Baje ljudje v okoliskih vaseh pogosto umirajo zaradi raka.
handanovic
# 11.10.2018 ob 15:21
Susudio. Nima sploh smisla komentirati kar ste napisali. Odgovor na prvi post. Torej, potem naj ostane kot je bilo za časa SFRJ še nadaljnjih 500 let. Krivi so pač oni, mi ne, ne bomo nič kaj reševali tega. Ok, vem, težko razumljivo. Mesto s 40 000 prebivalci je mesto, ki ima vsaj še krat dva prebivalstva v 10 minutnem radiusu vožnje do njega in predstavlja središče neke regije. Mesto, ki je že zgodovinsko gledano križpotje. Vsaj 2000 let. Na vsakem zemljevidu to opazi še slep človek. Mesto brez turističnega potenciala? Se strinjam, s takšnim kadrom na zavodih in mestnih marketingih, ki so bili na vodilna mesta kandidirani po principu dnk povezav z aktualnim Šrotovim klanom in njegovimi nekdanjimi partijskimi somišljeniki, velikim smetarjem Zidanškom, se res ne da drugače gledati na perspektivo. Zadnjič sem po naključju videl fotografijo s Šrotovo ekipo. Mislil sem, da bo tam nekdo, ki ima nekakšne kompetence, zagledal pa sem dve divi, ena se mi je zdela La Toyina dvojčica, druga pa Atomik harmonik Špelca. V tem je Šrot res odličen, turbofolk scena mu je pisana na kožo. Če bo kje TV Pink dobil občinske prostore z mesečno najemnino kot jo ima Šrot, borih 100 eur, bo to v Celju. Mislim, da ga bo letos res Sendelbach porazil.
jazbečar
# 11.10.2018 ob 12:18
Izsušiti je treba šrotovo močvirje..
gesan
# 11.10.2018 ob 10:44
Najbolj zasvinjano območje.....
-------------------------
definitivno!
sjefrojkaf
# 11.10.2018 ob 08:28
Sendelbach ga bo premagal z lahkoto...

v bitki za šankom ...
slo.venec
# 11.10.2018 ob 10:37
Šrot, če ti ne bo uspelo z lastno stranko, boš zagotovo šel hitro jokati k šefu SLS (Janši), da te naj vzame nazaj k sebi.
sjefrojkaf
# 11.10.2018 ob 09:52
seba goričan

Po prebranem programu enega izmed kandidatov za župana in nekaterih drugih javno znanih dejstev o tem kandidatu , si druga ne morem misliti. Če bi bil celjski tlačan, bi verjetno volil celo Šrota.
CeYambor
# 11.10.2018 ob 15:55
Ramus o parkiriščih pa lažeš. Zelo.
gesan
# 11.10.2018 ob 10:42
Pogoji za zlorabe so itak večji tam, kjer so samo "levi ali pa desni" vsak na svojem bregu in to največkrat prav za inat!

le redkokje pa to v praksi tudi dojamejo in so sposobni izvest!
seba goričan
# 11.10.2018 ob 07:50
Sendelbach ga bo premagal z lahkoto...
boroč
# 12.10.2018 ob 19:13
GeorgeB
A ni to brat od onega zapornika?
------------------------------------------------------------
Od koga sin ali pravnuk pa si ti, pa ne od onega....?
Vsak odgovarja zase in ne za dejanja brata ali očeta. In na koncu koncev nihče si ne izbira ne mame in ne tata in še manj bratov ali sester. Malo podel je tvoj komentar. In tudi če je njegov brat, naj bi se mu zaradi enega Georga odrekel?
Sussudio
# 11.10.2018 ob 13:41
are
kaj pa misliš da bo mesto s slabimi 40.000 prebivalci cel čas živo v centru? Jasno da je mirno oz mrtvo.
Pojdi tudi v avstrijska, nemška, italijanska, francoska... mesta s primerljivo populacijo pa boš videl da so dokaj mrtva v centru. Razen izjem kjer so posebne turistične atrakcije, daleč večina pa ne pade v to kategorijo. Celje tudi ne in niti nima potenciala da bi bil turistična atrakcija.
Je pa lahko lepo prijetno mesto za občane in morebitne goste ki se pripeljejo mimo. Meni je Celje všeč.
Naprimer tudi bavarski Schweinfurt je lepo mesto. Urejeno, čisto... ampak tudi mirno oz mrtvo, pa čeprav ima dobrih 10.000 prebivalcev več kot Celje. Pa ne manjka lepih mest v kategoriji 40.000 prebivalcev. Lahko bi cele ure najbrž naštevali taka mesta po Evropi.
Sussudio
# 11.10.2018 ob 12:33
exwannabe
lahko Šrotu marsikaj očitamo, ne moremo pa njemu očitati svinjarije ki so se na celjskem počele v času SFRJ ko se je KPJ lepo pod zemljo pokopala strupene nevarne odpadke ker je to bil najcenejši način za se jih znebiti. Brigalo njih kaj bo z naslednji generacijami, z okoljem, s pitno vodo...
firbec111
# 11.10.2018 ob 11:21
Toni88

Sprejeti bi morali zakonodajo,da je lahko v svojem življenju samo dva mandata vsak župan ali svetnik,dva mandata skupaj.

zakaj, sej kandidate izbiramo na 4 leta. In če zmaga nekdo ki ga ti ne maraš je to tvoj problem, ne pa od vseh ostalih someščanov
firbec111
# 11.10.2018 ob 11:19
Zdejkapopi

Baje ljudje v okoliskih vaseh pogosto umirajo zaradi raka.

BAJE so to samo govorice brez dokazov
AMFIBIJA
# 11.10.2018 ob 07:06
Bojko Šrotar

NEODVISNA LISTA

Danes vsi povsem so neodvisni,
bognedaj, da s kom bi bil povezan,
sam le nase je župan navezan,
neodvisni namreč zgolj so pristni.

Se odvisen sliši kot odvisnik,
NE zato večkratno je poudarjen,
in izraz pomensko preustvarjen
v vlogo, ki se pravi ji koristnik.

Neodvisnost je iz zgodovine
znana v tisoč enem nam pomenu,
vsak pa služi istemu namenu,
da prikrije se izmišljotine.

Neodvisnost je kot liga bratska,
neodvisnost je prav lepa čednost,
ko umanjka zgodovinska vednost:
neodvisna je bila Hrvatska.

In povedano tako med brati,
ni v sedanjosti prav nič drugače,
širijo nam neodvisne trače,
kot so neodvisni sindikati.
Kazalo