Predstavniki občinskih združenj so se zavzeli za to, da bi občine lahko vplivale na sofinanciranje zasebnih vrtcev brez koncesije in da bi sofinanciranje lahko tudi zavrnile, če je na njihovem območju dovolj prostih mest za vse otroke v javnem vrtcu. Foto: BoBo
Predstavniki občinskih združenj so se zavzeli za to, da bi občine lahko vplivale na sofinanciranje zasebnih vrtcev brez koncesije in da bi sofinanciranje lahko tudi zavrnile, če je na njihovem območju dovolj prostih mest za vse otroke v javnem vrtcu. Foto: BoBo

S predlogom novele zakona o vrtcih bi po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Damirja Orehovca odpravili pomanjkljivosti, ki so se pred dvema letoma izpostavile v primeru ljubljanskega zasebnega vrtca Kengurujčki. Besedilo prepoveduje opravljanje predšolske vzgoje in varstva otrok tistim, ki niso vpisani v razvid izvajalcev javno veljavnih programov ali v register varuhov predšolskih otrok, in določa sankcije za kršitve. Inšpektor bo lahko učinkoviteje deloval, saj bo lahko vstopil v prostore za varstvo otrok. V primeru ponavljanja kršitev pa bo lahko vrtec tudi izgubil dovoljenje za opravljanje dejavnosti.

Poleg tega se s predlogom v zakon vnaša zaveza iz koalicijske pogodbe glede vnovičnega uvajanja brezplačnega vrtca za drugega otroka, ki je v vrtcu hkrati s starejšim sorojencem. Na novo pa se pravica do brezplačnega vrtca širi na družine s tremi ali več otroki, tako da je tretji in vsak nadaljnji otrok upravičen do brezplačnega vrtca ne glede na to, ali je še kateri otrok v vrtcu ali ne.

Novela zakona o vrtcih ureja nepravilnosti, razgaljene po aferi Kengurujčki

Predstavniki občinskih združenj so se zavzeli za to, da bi občine lahko vplivale na sofinanciranje zasebnih vrtcev brez koncesije in da bi sofinanciranje lahko tudi zavrnile, če je na njihovem območju dovolj prostih mest za vse otroke v javnem vrtcu. Državni sekretar je pri tem poudaril, da predlog novele ne odpira 34. člena zakona, ki ureja to vprašanje. Vendar je po njegovih besedah že dogovorjeno, da bo ustanovljena skupina za pripravo ustrezne rešitve.

V delu opozicije si po besedah Maše Kociper iz SAB-a z vloženim dopolnilom prizadevajo, da bi občine sofinancirale zasebne vrtce le, če ti pridobijo soglasje občine. Občine namreč sofinancirajo 85 odstotkov cene tako v javnih kot tudi v zasebnih vrtcih, zato naj bi imele več besede na tem področju. Pri vrtcih s koncesijo ima lokalna skupnost interes zanje, vendar so v koncesijski pogodbi določeni tudi pogoji, medtem ko pri vrtcih brez koncesije teh pogojev ne more določiti, je pojasnil Jani Möderndorfer iz LMŠ-ja. Če bo vloženo dopolnilo sprejeto, bodo občine še vedno plačevale zasebnim vrtcem brez koncesije tako kot do zdaj. Če pa bodo hoteli ti vrtci imeti nov oddelek, bodo morali po njegovih besedah na občino po soglasje.

V SD-ju so se prav tako zavzeli za večjo vlogo občin pri odločanju, ali zasebni vrtec sofinancirati ali ne. Mestna občina Ljubljana ima po besedah Marka Koprivca mrežo javnih vrtcev, ki zadostuje za potrebe otrok iz občine. "Kje je logika, da bi morala financirati še nove oddelke pri zasebnih vrtcih brez koncesije?" je vprašal. V Levici pa se po besedah Željka Ciglerja zavzemajo za vsem dostopne in brezplačne javne vrtce, medtem ko so zasebni vrtci "izhod v sili".

Predsednica odbora Iva Dimic iz NSi-ja se je najprej osredotočila na pomen vrnitve pravice do brezplačnega vrtca nazaj v zakon, potem ko jo je varčevalni zakon vzel. Nadalje so v NSi-ju prepričani, da mora v državi obstajati možnost izbire, ki jo nudijo marsikateri vrtci. Dopolnilo, ki ga je vložila koalicija, pomeni korak naprej za otroke v zasebnih vrtcih, tako da bodo imeli vsi otroci enake pravice in možnosti do vrtčevskega varstva, je dejala.

Prav tako je tudi Tomaž Lisec iz SDS-a o zasebnih vrtcih menil, da so ti dobrodošli. Izrazil je upanje, da bodo z zakonom spodbudili k ustanavljanju zasebnih vrtcev.

14. redna seja Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, 1. del