Minister za zdravje Janez Poklukar je dejal, da glede cepljenja potrebujemo narodno enotnost kot leta 1990. Foto: BoBo
Minister za zdravje Janez Poklukar je dejal, da glede cepljenja potrebujemo narodno enotnost kot leta 1990. Foto: BoBo

Minister za zdravje Janez Poklukar je tako odgovoril na novinarsko vprašanje, ali morda vlada razmišlja o vnovični uradni razglasitvi epidemije oziroma kdaj bi se to lahko zgodilo. Dopoldne je najprej obiskal celjsko bolnišnico, nato pa v Šmarju pri Jelšah še tamkajšnji dom starejših občanov in zdravstveni dom.

Ob tem je spomnil, da je celjska bolnišnica ob Golniku postala četrta covidna bolnišnica v tokratnem četrtem valu epidemije, zato je preveril njeno pripravljenost. Po njegovem mnenju številke v teh dneh vsem jasno kažejo, kaj se Sloveniji obeta, zato moramo v naslednjih mesecih vsi nekaj prispevati k temu, da bomo obvladali epidemijo.

"Ključno se je zavedati, da zdravstvo ni neskončno, saj imajo prebivalci Slovenije poleg covida-19 še vedno tudi vse druge bolezni. Brez skupnega napora za ohranitev normalne dostopnosti do zdravstvenih storitev se lahko čakalne vrste še podaljšajo. Zdravstveni delavci še vedno z entuziazmom stopajo v četrti val, a močno izčrpani," opozarja zdravstveni minister.

Kako se na jesen pripravljajo v DSO-jih?

Poklukar: Epidemija nas ne sme deliti, potrebna je enotnost

To po njegovem prepričanju v družbi povzroča napetosti, ki ne omogočajo ne mirnih priprav ne dobre popotnice za novi val, zato je pomembno vedeti, da nas epidemija ne sme deliti, pač pa združevati. "Ni prostora za individualizem, pač pa za podobno narodno enotnost, kot smo jo imeli ob plebiscitu leta 1990," je bil jasen Poklukar.

Spomnil je, da se je s hudo epidemijo med prvimi v Sloveniji spopadel prav šmarski dom starejših občanov, kjer se je danes z vodstvom pogovarjal o takratnih izkušnjah ter pripravljenosti na še boljše in varnejše procese, ki jih lahko zagotovijo v domovih starejših in zdravstvenih ustanovah.

Kot ga je seznanila direktorica doma Gordana Drimel, so njihovi oskrbovanci precepljeni kar 93-odstotno, zaposleni v šmarskem domu starejših in zdravstvenem domu pa okoli 70-odstotno. Tako zdravstveni sistem kot socialnovarstvene inštitucije so po njegovih besedah po dosedanjih izbruhih epidemije pred hudim preskusom tudi na kadrovskem področju, saj se je marsikatera medicinska sestra odločila zapustiti zahtevno delovno mesto in priložnost poiskati drugje, tudi v tujini.

Da bi popravili razmere, je Poklukar napovedal pripravo novih izhodišč za aneks k splošnemu dogovoru, ki bo v prvi vrsti namenjen primarnemu zdravstvu in družinskim zdravnikom. Ob tem je poudaril, da je po njegovih podatkih tudi prvi minister doslej, ki je odprl kolektivno pogodbo za zaposlene v zdravstveni negi.

Najučinkovitejša zaščita še vedno cepljenje
Cepljenje ostaja najboljša obramba pred četrtim valom. Foto: BoBo
Cepljenje ostaja najboljša obramba pred četrtim valom. Foto: BoBo

Poklukar: Obseg epidemije določamo vsi skupaj

Na vprašanje, ali bo imela Slovenija dovolj zmogljivosti v bolnišnicah za obvladanje četrtega vala, je odvrnil, da obsega epidemije ne določa zdravstvo, pač pa vsi skupaj. "Ključno sporočilo mora biti tudi danes, da projekcije niso rožnate in da so razmere resne, zato začnimo striktno izvajati dogovorjene ukrepe vsi skupaj. Eden ključnih ukrepov je zagotovo cepljenje," je dodal.

Napovedal je še, da bodo v naslednjih dneh pripravili projekcije razvoja epidemije in s tem povezan semafor ukrepov. S stroko se o tem že pogovarjajo in glede na izkušnje v zadnjem letu in pol se pri merilih za sprejemanje določenih ukrepov osredotočajo predvsem na zasedenost bolnišničnih in intenzivnih postelj. Novi semafor bo zato po njegovih besedah najverjetneje temeljil prav na teh podatkih.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji
Okužbe predhodnih sedem dni:

Ponedeljek - 477
Nedelja - 116
Sobota - 244
Petek - 388
Četrtek - 333
Sreda - 381
Torek - 385

508 okužb in ena smrt

V torek so pristojni opravili 2805 PCR-testov na okužbo z novim koronavirusom. Pozitivnih izvidov je bilo 508, kar je 18,1 odstotka. En bolnik je umrl. S koronavirusom se je doslej okužilo že 97 maturantov, ki so bili na grškem otoku Krf.

Opravljenih je bilo tudi 17.740 hitrih antigenskih testov, pozitivni izidi teh se dodatno preverjajo s PCR-testi. Prejšnji torek so potrdili manj, 385 okužb.

V bolnišnicah se zdravi 89 covidnih bolnikov, trije več kot dan prej. Na intenzivni negi je 19 bolnikov.

Povprečje dnevnih okužb zadnjih sedem dni se je povzpelo na 350.

V primerjavi s predhodnim dnem se je sedemdnevno povprečje potrjenih primerov povečalo za 17, 14-dnevna pojavnost na 100.000 pa za 12.

Število potrjenih okužb je bilo v torek največje po 18. maju, ko je število novih potrjenih primerov zadnjič letos preseglo 500, v primerjavi s podatki za dan prej pa je bilo višje za 31.

Po podatkih NIJZ-ja je v državi trenutno 4015 aktivnih okužb, kar je 262 več kot dan prej.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Med bolniki v bolnišnicah le redki polno cepljeni

Predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc je v izjavi za javnost dejala, da so razmere na infekcijski kliniki trenutno stabilne.

Bolniki s covidom-19, ki so v povprečju stari 64 let, so trenutno nastanjeni v hali diagnostično-terapevtskega servisa (DTS) in na intenzivni negi infekcijske klinike. Ob tem načrtujejo dodatno razširitev zmogljivosti za polintenzivne in intenzivne postelje. Verjetno pa bo, kot pravi, treba dodati še nekaj dodatnih postelj za bolnike, ki ne potrebujejo intenzivne terapije.

Po 18 mesecih boja vsega sveta proti istemu nasprotniku je neumestno javno polemizirati o tem, ali virus je ali virusa ni.

Janez Poklukar

Pojasnila je, da so bolniki na intenzivni negi nekoliko starejši od tistih, ki so na navadnih oddelkih. Posamezni bolniki so tudi mlajši od 50 let, nekaj jih je bilo tudi iz domov za starejše, vendar ne veliko.

"Starih bolnikov, če smem tako reči, ni več veliko, ker je ta populacija še kar dobro precepljena. Med bolniki je zelo malo takšnih, ki so bili polno cepljeni. Vsi ti pa so imeli takšna osnovna stanja, zaradi katerih imunski odgovor ni bil takšen, kot bi moral biti. Govorim predvsem o bolnikih, ki so na kemoterapiji ali bioloških zdravilih. Marsikateri od teh bolnikov sploh ne razvije protiteles, ne če so imeli covid-19, ne če so bili cepljeni. Treba jih je posebej ščititi," je navedla predstojnica infekcijske klinike.

Težave s sluhom in huda utrujenost

Lejko Zupanc je glede obolelih s covidom-19, ki so se okužili z različico delta novega koronavirusa, dejala, da nimajo občutka, da je potek bolezni bistveno drugačen. Več je le okvar sluha, saj se bolniki po prebolelem covidu-19 pritožujejo, da slabše slišijo. Sicer pa je največja težave prebolelih bolnikov, ki niso potrebovali bolnišnične oskrbe in so imeli po lastnem mnenju lahek potek bolezni, "huda svinčena utrujenost".

Glede rezultatov številnih raziskav, ki se pojavljajo v javnosti, da cepiva nimajo takšnega učinka, kot je bilo sprva navedeno, pa je dejala: "V zgodovini medicine še ni bilo nobenega 100-odstotno učinkovitega cepiva, ker imamo opravka z živimi organizmi in biološkimi materiali in tu je veliko mogočih variacij."

Ob tem je pozvala še, naj se vsi starejši od 50 let in ljudje, ki imajo kronične bolezni, čim prej cepijo. “Če želimo govoriti o kakršni koli diskriminaciji, smo cepljeni diskriminirani, ker moramo uporabljati vse zaščitne ukrepe, čeprav smo se cepili, ker se naši sodelavci, sorodniki in prijatelji iz nerazumljivih razlogov nočejo cepiti," je še dodala.

Župani o nizki precepljenosti

Okuženih 97 maturantov s Krfa

S koronavirusom se je doslej okužilo že 97 maturantov, ki so se udeležili maturantskega izleta na grškem otoku Krf, od tega 88 iz prve skupine, ki se je v Slovenijo vrnila prejšnji teden, devet pa iz druge skupine, ki se je v Slovenijo vračala v zadnjih dneh, je za STA povedal direktor NIJZ Milan Krek.

Epidemiologi so doslej odkrili tudi devet sekundarnih okužb. Gre za ljudi, ki so se okužili od okuženih maturantov iz prve skupine. V drugi skupini pa sekundarnih okužb epidemiologi še niso odkrili. V prvi skupini je bilo po Krekovih besedah 645 maturantov, v drugi pa 435. Vsi okuženi so že bili napoteni v izolacijo. Krek vse poziva, naj navodila dosledno upoštevajo, da okužbe ne širijo naprej. Vsi drugi so kot tvegani stiki prejeli odločbo o karanteni. Drugi maturanti, ki so se udeležili izleta, so prejeli karantenske odločbe.

Na Fernetičih ustavila dva avtobusa maturantov, ki so se vračali iz Grčije

Dva avtobusa maturantov, ki so se vračali iz Grčije, so v torek policisti ustavili na Fernetičih. Nihče med njimi naj ne bi izpolnjeval pogoja PCT. Agencija, ki je izlet organizirala, je pojasnila, da so bili dijaki testirani, a je veljavnost testov potekla zaradi zamude trajekta, je poročala Televizija Slovenija.

V turistični agenciji Collegium Mondial Travel, ki je organizirala maturantske izlete, so za STA potrdili, da so policisti ustavili in preverili dva avtobusa z maturanti, a zanikali navedbo Kreka, da nihče ni izpolnjeval pogoja PCT. "To je plod vnovične lažne izjave direktorja NIJZ-ja," je za STA zapisal Matic Slabe iz omenjene turistične agencije in dopisal, da jim Krek očitno namensko ustvarja poslovno škodo, zato razmišljajo o tožbi zoper njega.

Kot je pojasnil, je približno polovica dijakov na teh dveh avtobusih izpolnjevala pogoj PCT s potrdili o cepljenju ali prebolevnosti, tem karantenska odločba ni bila izdana. Velika večina preostalih dijakov pa je na Krfu opravila hitri antigenski test in vsi izvidi so bili negativni. A po pojasnilih Slabeta je zaradi večje zamude ladje na relaciji Igoumenitsa–Ancona veljavnost teh testov ob prestopu slovenske meje potekla. Zato so policisti te teste obravnavali kot neveljavne in dijakom izdali karantensko odločbo.

Na agenciji od NIJZ-ja sicer še niso prejeli podatkov o okužbah na teh dveh avtobusih.

Obmejna policija ustavila maturante s Krfa
Četrti val v nastajanju. Kot je razvidno, smo po dnevnih okužbah na ravni lanskega oktobra. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Četrti val v nastajanju. Kot je razvidno, smo po dnevnih okužbah na ravni lanskega oktobra. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič

Raziskava Valicona: Večina pričakuje vnovično zaostrovanje ukrepov

Sorodna novica Vse več okuženih potrebuje bolnišnično zdravljenje. Cepljenje ostaja edina zaščita.

Najnovejša raziskava Valicona kaže, da se je večina kazalnikov doživljanja epidemije občutno poslabšala, a je v primerjavi z obdobjem, ko smo imeli podobno epidemiološko stanje, doživljanje precej manj negativno. Spet se je povečal tudi interes za spremljanje dogodkov v zvezi z epidemijo.

Glede pričakovanja o nadaljnjem razvoju širjenja virusa 38 odstotkov sodelujočih meni, da je novi val okužb že tu, 38 odstotkov pa jih meni, da bo nastopil jeseni. 44 odstotkov vprašanih meni, da bo tokratni val primerljiv s prejšnjimi, slaba tretjini pa meni, da bo blažji. Velika večina prav tako pričakuje vnovično zaostrovanje ukrepov, pri čemer je dobri dve petini vprašanih mnenja, da se bo to zgodilo že septembra. 59 odstotkov vprašanih pričakuje podobno stroge omejitve javnega življenja kot v preteklosti, dobra petina meni, da bodo omejitve manj stroge, desetina pa, da bodo strožje. Raziskavo so opravili med 20. in 22. avgustom na vzorcu 521 oseb.

Več kot 500 okužb
Mateja Logar, svetovalna skupina za covid-19. Foto: BoBo
Mateja Logar, svetovalna skupina za covid-19. Foto: BoBo

O novem semaforju ukrepov v ponedeljek

Svetovalna skupina za covid-19 bo v ponedeljek sprejela predlog novega semaforja ukrepov. Bo besedah vodje skupine Mateje Logar bo ob drugih dejavnikih glavni zasedenost bolniških postelj. Če bo število okužb raslo, bodo PCT-pogoj razširili in povečali zahtevano pogostost testiranja, je pojasnila.

Svetovalna skupina za covid-19 v tem tednu predlaga, da se ohranijo do zdaj veljavna priporočila. Bodo pa po besedah vodje skupine postopoma začeli preoblikovati semafor. Dokončen predlog semaforja naj bi sprejeli na sestanku strokovne skupine v ponedeljek.

S 40-odstotno precepljenostjo po besedah Logarjeve število okužb ni več tako pomembno. "Vemo pa tudi, da je v Sloveniji glavni omejujoči dejavnik število bolniških postelj, zato bomo tako kot verjetno še številne druge evropske države semafor ukrepov prilagajali temu," je pojasnila Logarjeva. Vseeno naj bi upoštevali tudi druge kazalnike.

V strokovni skupini so mnenja, da lahko sistem PCT družbo ohranja odprto, če ga upoštevajo tako uporabniki kot ponudniki storitev in dejavnosti. "Pomembno je, da se ljudje zavedajo, da sistem PCT ni namenjen omejevanju, ampak temu, da je dejavnost odprta, čeprav bi bila v podobnih razmerah lani ali spomladi že davno zaprta," je povedala Logarjeva.

Če se bo epidemiološka slika še slabšala, bodo v strokovni skupini predlagali, da bi se sistem PCT razširil, pogostost testiranja pa povečala. Po besedah Logarjeve je predvideno, da bi se s slabšanjem epidemičnih razmer postopoma tudi za zaposlene, ki se zdaj testirajo enkrat tedensko, povečala frekvenca testiranja.

Čeprav je vlada nekaterim zaposlenim omogočila tedensko testiranje, pa Logarjeva poudarja, da je strokovna skupina mnenja, da so hitri antigenski testi veljavni 48 ur. Ob tem opozarja, naj ljudje s simptomi opravijo PCR-test, ki velja kot dokaz za potrditev okužbe. Logarjeva ocenjuje, da smo pri cepljenju pozni, saj smo slabši od številnih evropskih držav. "Zanimivo je, da smo dolgo poslušali o tem, kako je na Švedskem, zdaj ko je tam precepljenost blizu 90-odstotna, pa primerjava s Švedsko ni več tako popularna," je še dejala Logarjeva.*

Obvestilo uredništva:

*Po podatkih spletne strani Our world in data je bilo na dan, ko je dr. Mateja Logar podala to izjavo, na Švedskem z dvema odmerkoma cepljenih 53 % prebivalcev, z vsaj enim odmerkom pa 67 % prebivalcev.