Običajno kurjenje lesa je obsežen izvor onesnaženja zraka s škodljivimi delci PM 10. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Običajno kurjenje lesa je obsežen izvor onesnaženja zraka s škodljivimi delci PM 10. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić

PM10 so delci v zraku, v premeru manjši od 10 mikrometrov, in jih zato mehanizmi v ustni ter nosni votlini ne uspejo filtrirati.

Delci povzročajo predvsem bolezni dihal. Ob dneh, ko je več kurjenja, je tudi več sprejemov v bolnišnice in več smrti. Delci povzročajo kronično vnetno reakcijo, ki vodi v različne bolezni - bolezni srca in ožilja, možgansko kap, visok pritisk, sladkorno bolezen tipa 2 in 1, bolezni živčevja, pa tudi raka pljuč in mehurja.

Peter Otorepec, predstojnik Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje

Pomembno je, kaj kurimo v pečeh. Nikakor ne smemo kuriti premazanega lesa, odpadkov, oblačil. S tem ne bo izkoristek nič boljši, kakovost zraka pa se tako močno poslabša.

Tanja Bolte, generalna direktorica direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu

V času zimske kurilne sezone se v zraku močno poveča količina trdih delcev PM10, ki jih sicer skozi leto največ povzročita promet in industrija. Okoljsko ministrstvo zato poziva vse lastnike malih kurilnih naprav, naj bodo pozorni na kakovost kurišč in energentov, saj je od tega močno odvisna kakovost zraka, ki jo dihajo sami in njihovi sosedje.

Običajno kurjenje zelo onesnažuje
Pri kurjenju naravnega lesa nastaja cela vrsta škodljivih snovi. Med njimi so prašni delci, ogljikov monoksid, nemetanske hlapne organske spojine, težke kovine. S pravilnim kurjenjem in uporabo suhega lesa lahko zmanjšamo izpuste prašnih delcev in drugih škodljivih snovi.

V zimskem času največ preseganj trdih delcev PM10 v zadnjih letih opažajo v Zasavju, Trbovljah, Zagorju in Celju, je na novinarski konferenci v Ljubljani poudarila generalna direktorica direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu Tanja Bolte.

Individualna kurišča povzročajo preseganje teh delcev v času kurilne sezone, zato se na ministrstvu usmerjajo v tem času predvsem v ta kurišča. "Pomembno je, kaj kurimo v pečeh. Nikakor ne smemo kuriti premazanega lesa, odpadkov, oblačil. S tem ne bo izkoristek nič boljši, kakovost zraka pa se tako močno poslabša," je dejala.

Številna gospodinjstva so v času krize ponovno prešla na ogrevanje z lesom. Po informacijah fakultete za strojništvo je več kot dve tretjini gospodinjstev v zadnjem letu prešlo z drugih načinov ogrevanja na les. Boletova je zato poudarila, da mora biti les dovolj časa in pravilno sušen ter pravilno naložen v peči, da je potem izkoristek čim boljši.

Subvencije za nove kurilne naprave
Spomnila je, da država prek nepovratnih sredstev spodbuja nakupe novih kurilnih naprav. Ekosklad ima na voljo milijon evrov sredstev za socialno šibke prebivalce, ki jim financirajo celoten obseg investicije v novo kurilno napravo z boljšim izkoristkom. Največji delež teh sredstev je bil odobren občanom v zasavski regiji, in sicer 57.000 evrov. V celoti je od milijona evrov, ki je na razpolago, izkoriščenih le 81.000 evrov.

Posledice na dihalih
Predstojnik Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Peter Otorepec pa je opozoril predvsem na posledice, ki jih zdravju povzročajo delci PM10. "Delci povzročajo predvsem bolezni dihal. Ob dneh, ko je več kurjenja, je tudi več sprejemov v bolnišnice in več smrti. Delci povzročajo kronično vnetno reakcijo, ki vodi v različne bolezni - bolezni srca in ožilja, možgansko kap, visok pritisk, sladkorno bolezen tipa 2 in 1, bolezni živčevja, pa tudi raka pljuč in mehurja," je dejal.

Skladno s pravilnikom o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav je treba najpozneje do 1. januarja 2017 v prostore s kurilnimi napravami, odvisnimi od zraka v prostoru, namestiti senzorje ogljikovega monoksida (CO). Otorepec je opozoril, da je ta plin znan kot tihi ubijalec, saj ga ne vonjamo, ne čutimo in je zelo strupen. "Senzor je pametno, da ga imamo vsi, za vsak primer, če se kar koli vname," je še dodal.



PM10 so delci v zraku, v premeru manjši od 10 mikrometrov, in jih zato mehanizmi v ustni ter nosni votlini ne uspejo filtrirati.

Delci povzročajo predvsem bolezni dihal. Ob dneh, ko je več kurjenja, je tudi več sprejemov v bolnišnice in več smrti. Delci povzročajo kronično vnetno reakcijo, ki vodi v različne bolezni - bolezni srca in ožilja, možgansko kap, visok pritisk, sladkorno bolezen tipa 2 in 1, bolezni živčevja, pa tudi raka pljuč in mehurja.

Peter Otorepec, predstojnik Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje

Pomembno je, kaj kurimo v pečeh. Nikakor ne smemo kuriti premazanega lesa, odpadkov, oblačil. S tem ne bo izkoristek nič boljši, kakovost zraka pa se tako močno poslabša.

Tanja Bolte, generalna direktorica direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu