Krajevne plohe in nevihte so se pojavile v torek in sredo, pri čemer je v osrednjem delu Slovenije padlo med 10 in 20 milimetri, na jugu in severu pa okoli 5 milimetrov padavin. Ker so bile zelo neenakomerno razporejene, je veliko krajev, predvsem na vzhodu in severozahodu države, ostalo suhih, so sporočili z agencije za okolje (Arso).

V osrednji Sloveniji so nekoliko osvežile le površinski sloj tal, kar bo mogoče hitro opaziti v zelenenju tal, vodo v tleh pa bodo izkoristila tudi ozimna žita in spomladanske setve. Toda v prihodnjih dneh se bo nadaljevalo suho in nadpovprečno toplo vreme, zato se bo površinski sloj ponovno izsušil, še napovedujejo vremenoslovci.

Prepovedano kurjenje v naravnem okolju
Sredi oziroma proti koncu marca je nastopila suša, ki še traja. Uprava za zaščito in reševanje je zato razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja. V tem času je prepovedano kurjenje v naravnem okolju, inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in policija pa bosta izvajala poostren nadzor. Kljub prepovedi je bilo v zadnjem času veliko travniških požarov.
V naravnem okolju je poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, kuriti kresove, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, zunaj pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati dejavnosti, ki lahko povzročijo požar, ter izvajati ognjemete, so danes sporočili z uprave.

Neobičajni marec
Večina letošnjega marca je bila znatno toplejša od dolgoletnega povprečja, in to povsod po Evropi. V severnem delu Evrope so otoplitev povzročili nadpovprečno močni zahodni vetrovi iznad Atlantika, ki so preprečevali dostop hladnemu zraku s severa in vzhoda. Odsotnost močnejših ohladitev s severa je krivec za otoplitev na jugu Evrope.

Zato je bil zelo topel tudi marec v Sloveniji. Večina dni je bila precej toplejših od dolgoletnega povprečja, pripomoglo pa je tudi za 20 odstotkov več sončnih ur. Padavin je bilo v večjem delu države manj kot polovica dolgoletnega povprečja. V Murski Soboti je, denimo, Arso izmeril le 30 odstotkov običajne marčevske količine (14 milimetrov).