Velika večina slovenskih kmetij je družinskih, tretjino pa jih vodijo starejši od 65 let. Foto: BoBo
Velika večina slovenskih kmetij je družinskih, tretjino pa jih vodijo starejši od 65 let. Foto: BoBo

Skoraj 95 odstotkov slovenskih kmetij je družinskih, starostna struktura na kmetijah pa je skrb vzbujajoča. Več kot tretjino kmetij vodijo starejši od 65 let. Država je do zdaj na različne načine spodbujala mlade, da bi prevzemali kmetije, a pričakovanega uspeha ni bilo.

Drugačna je zgodba manjše kmetije, kjer vzgajajo sadike in pridelujejo vrtnine nedaleč stran od Šentvida pri Stični. Manjšo kmetijo vodi mlada Dolenjka Damjana Ostanek Heric. Nad vrtnarstvom jo je navdušil oče, ki jo je tudi spodbudil k študiju agronomije. Po študiju je prevzela kmetijo in postala mlada gospodarica.

Ministrstvo za kmetijstvo želi v prihodnjih štirih letih spodbuditi dva tisoč podobnih zgodb. V akcijskem načrtu so združili vse dozdajšnje ukrepe, vsakega mladega pa želijo spremljati več let. "Ne samo, da uspešno kandidira na razpis kot mladi prevzemnik in dobi denar, pa nekaj investira, potem pa se na njega pozabi," je povedal minister Dejan Židan.

Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič pa je dejal, da želijo v osnovno in srednjo šolo vpeljati veselje in pripadnost temu poklicu, ob tem, da se morajo zavedati, da je to delo lahko tudi naporno, saj si hkrati proizvajalec in trgovec.

Slovenija si želi 2.000 mladih kmetov
Slovenija si želi 2.000 mladih kmetov