Na območju Domžal je toča začela padati okoli 20.30 in padala več kot pol ure, najprej so padala manjša zrna toče, kmalu pa tudi pet in več centimetrov debela toča. Po podatkih centra za obveščanje je na Domžalskem zaradi toče poškodovanih več sto streh, številni objekti so tudi zaliti. Na terenu so bile vse enote Gasilske zveze Domžale, ki pomagajo prizadetim občanom. O toči so poročali tudi iz sosednjih občin. Intervencija je trajala vso noč.

Kot je za Radio Slovenija povedala podžupanja občine Domžale Renata Kosec, je bila toča, ki je pustošila v Domžalah, na Viru, Rodici in v Dobu, velika, večja kot oreh, med 5 do 7 centimetri, razkrite so bile strehe, prišlo je do zalivanja hiš in stanovanj. Pristojni zdaj odpravljajo najhujše posledice neurja in popisujejo škodo.

Gasilci so že sinoči in ponoči pomagali pri prekrivanju razbitih in odkritih streh, črpali so vodo. Toča je poškodovala tudi številne avtomobile. Na nekaterih avtomobilskih servisih je zaradi veliko poškodb že zmanjkalo nadomestnih vetrobranskih stekel, je poročala Slovenska tiskovna agencija (STA).

V občini Domžale je bilo ponoči na terenu 250 gasilcev in pripadnikov zaščite in reševanja, domžalskim so pomagali tudi gasilci bližnjih prostovoljnih gasilskih društev, in sicer iz Mengša, Loke, Trojan, Lukovice in Krašnje. Regijski center za obveščanje je za domžalsko občino med 21. in 23. uro "sprejel neverjetnih 851 klicev na pomoč", reševalne enote pa so napotili na 321 naslovov, so v centru objavili na svojem profilu na Facebooku.

V Domžalah poškodovanih skoraj 400 objektov

Prva ocena škode po sredini toči na Domžalskem se vrti okoli 2,5 milijona evrov, je po obisku gospodarskega ministra Zdravka Počivalška pojasnila domžalska podžupanja Renata Kosec. Po ministrovih besedah je neurje, ki je prizadelo sicer velik del države, največjo škodo povzročilo prav v Domžalah, kjer je poškodovalo več kot 390 objektov.

Poveljnik Gasilske zveze Domžale in Centra za zaščito in reševanje Domžale Matjaž Merkužič je poudaril, da jo je od pomembnih javnih objektov v tokratni ujmi dobro odnesel zdravstveni dom, je pa toča poškodovala nekatere šolske objekte. A škoda na teh objektih po prvih ocenah ni velika. Podžupanja se je ob tem zahvalila vsem domžalskim gasilcem in gasilcem iz drugih občin, ki so takoj po ujmi priskočili na pomoč. Približno polovica poškodovanih objektov je po njenih besedah že oskrbljena, ves čas spremljajo vremensko napoved in upajo, da take ujme ne bo več. Kot je poudarila, so med drugim že sanirali tudi vsaj 20 kilometrov makadamskih cest v občini, da so znova prevozne.

Kot je v izjavi medijem po ogledu najbolj prizadetih objektov v občini dejal Počivalšek, bo z informacijami, ki jih je pridobil, seznanil vlado. Skupaj pa bodo pregledali, ali in kako lahko država pomaga. Ob tem je minister izrazil zadovoljstvo, da kljub veliki škodi na premoženju med neurjem ni bilo težjih poškodb med prebivalstvom. Izrazil je prepričanje, da bodo našli rešitve za to, da se posledice neurja čim prej odpravijo. Prepričan je, da bo večina del postorjenih do konca današnjega dne. Poudaril je še, da je toča škodo povzročila tudi v občinah Hrastnik, Žalec, Braslovče in Prevalje.

Sorodna novica Krajevna neurja z močnimi nalivi zajela Slovenijo, severno od Ljubljane debela toča

Neurja v savinjski regiji

V savinjski regiji je sredino neurje najbolj prizadelo Laško. Kot je povedal poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Laško Matjaž Pikl, je močno deževje s točo laško območje zajelo po 22. uri. Najhujše je v krajevni skupnosti Rečica, ki je pod vodo, veliko stranskih cest je neprevoznih, zalite so tudi številne trgovine. Laški gasilci so celo noč pomagali občanom črpati vodo iz zalitih objektov, odstranjevali so tudi podrta drevesa in sanirali številne plazove, ki so se sprožili. Zaradi neurja je v žalski občini prišlo do povišane motnosti pitne vode, zato je treba vodo do preklica prekuhavati.

Gasilci iz društev v okviru Gasilske zveze Žalec pa so posredovali tako v občini Žalec kot tudi v občinah Polzela in Braslovče ter vse do jutranjih ur odpravljali posledice neurja. Skupaj je bilo na terenu 200 gasilcev, ki so posredovali na 88 lokacijah, so sporočili iz omenjene gasilske zveze.

Najbolj prizadeta je bila občina Žalec, kjer je bilo poplavljenih več stanovanjskih objektov, deroča voda je odnesla več odsekov cest, več dreves pa se je podrlo. Evakuirali so tudi skupino tabornikov, ki jih je zalila voda, in jih začasno namestili v Gasilsko-reševalnem centru Griže. Sodelovalo je 99 gasilcev. Gasilci iz Celja pa so posredovali ob nesreči z nevarno snovjo.

Na območju občine Polzela so odstranili več dreves in evakuirali stanovalce iz dveh stanovanjskih hiš, ki so ju ogrožala drevesa. Zavarovali so tudi nekaj krajev izrednih dogodkov.

V občini Braslovče pa so s cest odstranjevali drevesa, prečrpali vodo iz 11 objektov in preusmerjali tok meteorne vode ter pogasili požar na transformatorju.

V Velenju podrtih več dreves, pod podvozom obtičalo vozilo

Tudi v Velenju je v sredo zvečer znova poplavilo na več lokacijah. Narasli vodotoki so povzročili veliko nevšečnosti, obilno deževje je spralo bankine ob številnih občinskih cestah in podrlo več dreves, so sporočili z Mestne občine Velenje.

Gasilci so v občini črpali vodo iz objektov in nadzorovali vodotoke. V podvozu pod železniško progo pri Esotechu so izvlekli vozilo, ki je obstalo v vodi. Močan veter je podrl dve drevesi na Velenjski plaži in na Vodnikovi cesti ob reki Paki. Drevo, ki je padlo v Pako, bodo danes odstranili, tako da bo struga spet pretočna. Tudi ostanke vej bodo kmalu pospravili. Za nekaj stanovanjskih blokov v naselju Šalek pa so postavili obrambno vodno bariero.

Posledice sredinega deževja delavci komunalnih služb in koncesionarji še odpravljajo, nastala škoda pa še ni ocenjena, so še navedli na občini.

Po udaru strele zagorela hiša v Slatini pri Ponikvi

Med neurjem je okoli polnoči zagorela stanovanjska hiša v Slatini pri Ponikvi v šentjurski občini. Požar je povzročil udar strele. Kljub hitremu posredovanju in gašenju okoliških gasilcev je zgorelo ostrešje hiše. Škoda je ocenjena na okoli 30.000 evrov, so danes sporočili s Policijske uprave Celje.

V Mežiški dolini brez elektrike 300 odjemalcev

Neurje je zajelo tudi Prevalje, Mežico, Ravne na Koroškem in Črno na Koroškem. Na Prevaljah, kjer je sredino neurje povzročilo za več kot 300.000 evrov škode, so meteorne vode ogrožale stanovanjski objekt in kletne prostore podružnične šole v kraju Leše. Gasilci so črpali vodo iz objektov in čistili meteorne jaške. Na cesti Prevalje–Mežica je podrto drevo za nekaj časa zaprlo promet.

Na območju Leš nad Prevaljami so še kupi toče, najhuje pa je na cestah, pravi prevaljski župan Matic Tasič. "Ekipe so na terenu, skušajo sanirati ceste za kolikor toliko možen prevoz, v tem trenutku prevoz ni varen. Je treba biti zelo pazljiv, če ni nujno, naj vozniki ne gredo na te ceste, dokler ne bodo prevozne," je za Radio Slovenija opozoril župan. Na njivah je pridelek v celoti uničen. "Kot bi nekdo sesekljal peteršilj na nož," je bil slikovit poveljnik prevaljske civilne zaščite Gvido Lužnik. V Občini Ravne na Koroškem so gasilci črpali vodo iz kletnih prostorov poslovnega objekta. V Mežici pa so priskočili na pomoč zaradi odkrite strehe stanovanjskega objekta.

Po podatkih Elektra Celja je v Mežiški dolini brez elektrike 300 odjemalcev.

Na cesto Črna na Koroškem–Šentvid se je usul zemeljski plaz. Dežurni delavci cestnega podjetja bodo cesto delno sprostili za promet.

Hrastnik: Vodo je treba ponekod prekuhavati

Neurje z obilnimi padavinami je sinoči divjalo tudi v Zasavju. Najhuje je bilo tokrat na območju občine Hrastnik, kjer so obilne padavine največ težav povzročile na cestni in komunalni infrastrukturi. "Hudourniške vode, vodotoki so znova nanosili velikanske količine materiala, imeli smo spet veliko zalitih stanovanjskih objektov in poškodovanih cest," je za Radio Slovenija dejal poveljnik civilne zaščite Tomaž Sihur in dodal, da je komunalno-stanovanjsko podjetje Hrastnik objavilo ukrep prekuhavanja vode za posamezna območja.

Po podatkih centra za obveščanje je neurje prizadelo številne občine, in sicer na Koroškem, Savinjsko-Šaleškem, Domžalskem, Celjskem, tudi Ljubljano in nekatere obljubljanske občine, zajelo je tudi Zasavje in območje Trebnjega, pa tudi nekatere občine v Prlekiji.