Polarni medved je bil prva vrsta živali, ki je bila uvrščena na seznam ogroženih živali, zaradi podnebnih sprememb. Foto: Reuters
Polarni medved je bil prva vrsta živali, ki je bila uvrščena na seznam ogroženih živali, zaradi podnebnih sprememb. Foto: Reuters
Zasedanje svetovnih voditeljev spremljajo protesti. Foto: Reuters
Pričakovati je, da bodo voditelji pozvali k pripravi celovitih in učinkovitih pravil za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma. Foto: Reuters
Katovice gostijo podnebno konferenco Združenih narodov

Ob pomanjkanju politične volje, da bi ohranili planet Zemljo in omejili dvig povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo, bo Svetovna banka v sklad proti podnebnim spremembam med letoma 2021–2025 namenila 200 milijard dolarjev oziroma 170 milijard evrov.

Denarna sredstva bodo namenjena državam, da bodo lahko sprejele ukrepe za omejitev posledic ogrevanja in zmanjšanju toplogrednih plinov, poroča Guardian.

Omenjena vsota je podvojen znesek petletnega naložbenega načrta, sprejetega s Pariškim sporazumom leta 2015. Slednjemu se obetajo težki časi, tako kot njegovemu predhodniku Kjotskemu sporazumu, saj je ameriški predsednik Donald Trump takoj po izvolitvi pred dvema letoma sporočil, da ZDA, ki so med največjimi onesnaževalkami zraka, odstopajo od tega nezavezujočega sporazuma.

Tudi Slovenija pripravlja dolgoročno podnebno strategijo
50
voditeljev s skoraj 200 držav z vsega sveta, med njimi je tudi slovenski predsednik Borut Pahor, so se sestali na podnebnem vrhu Združenih narodov v Katovicah na Poljskem, ki bo trajal do 14. decembra. "Pariški sporazum ni samo pogodba. Je tudi obljuba, je vzajemno zaupanje. Predstavlja višje vrednote in višjo zvestobo planetu Zemlja, ki je nad zvestobo našim narodom in državam. Je zvestoba dolgotrajnim trajnostnim univerzalnim vrednotam," je dejal Pahor, ki meni, da je pariški sporazum eden od najpomembnejših dogovorov v zgodovini ZN-a in da je mnogo širši od "številk".

Ob tem je dejal, da bo slovenska vlada do konca leta 2019 pripravila dolgoročno podnebno strategijo Slovenije do leta 2050: "Nekateri menijo, da bi bil to lahko najpomembnejši dokument, odkar je Slovenija samostojna," je povedal in dodal, da se pripravljajo trije scenariji: zmanjšanje toplogrednih izpustov za 80 odstotkov glede na ravni iz leta 1990, zmanjšanje teh izpustov za 95 odstotkov in ogljična nevtralnost.

Nemčija bo vložila več denarja
"To je zgodovinski trenutek za zaščito podnebja," je dejala nemška ministrica za okolje Barbara Hendrics za Deutsch Welle. "Večina današnjih otrok bo živa ob koncu stoletja. Zato je še kako pomembno, da se povprečna letna temperatura ne dvigne za več kot dve stopinji Celzija."

Nemška kanclerka Angela Merkel je dejala, da bo nemška zvezna vlada zvišala sklad, s katerim se bodo nemške dežele spopadale z onesnaženostjo zraka zaradi izpušnih plinov, in sicer z zdajšnjih 500 milijonov evrov na 1,5 milijarde evrov.

Burni protesti v Franciji
Zadnje dni so potekali tudi množični protesti v Franciji, Belgiji in Nemčiji, sicer proti dvigu davka na gorivo, s katerim naj bi financirali boj proti podnebnim spremembam na konferenci na Poljskem in sprejeli ambicioznejše cilje.

Medtem ko so bila zadnja štiri leta najtoplejša, strokovnjaki napovedujejo, da bi se ob neukrepanju temperatura do leta 2100 lahko dvignila za dodatnih od tri do pet stopinj Celzija, izpusti ogljikovega dioksida naraščajo, predvsem zaradi uporabe premoga.

Katovice gostijo podnebno konferenco Združenih narodov