Prihaja urad, ki mu ne bo vseeno za podnebje

Finančna sredstva za ustanovitev in delovanje urada so predvidena v novem rebalansu proračuna. Foto: EPA

- usmerjanje sektorske in medsektorske politike na področjih blaženja, prilagajanja in tehnološko-razvojnega prehoda v nizkoogljično družbo;
- usmerjanje in oblikovanje razvojnih politik za doseganje ciljev blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe;
- sodelovanje pri oblikovanju prioritet sektorskih in medsektorskih programov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje;
- sodelovanje pri oblikovanju tehnološko razvojne politike in spodbujanje nizkoogljičnih platform;
- usklajevanje stališča resorjev za mednarodna pogajanja o podnebni politiki ter v imenu vlade predstavlja stališče Slovenije v mednarodnih institucijah in forumih za področje podnebnih sprememb;
- po sklepu vlade pripravljanje predlogov zakonov in drugih aktov, ki zadevajo področje podnebnih sprememb;
- sodelovanje pri pripravi stališč resornih ministrstev za pripravo predpisov in drugih dokumentov EU-ja, ki posegajo na področje podnebnih sprememb;
- zbiranje in vrednotenje analize in strokovne osnove za sprejemanje odločitev;
- sodelovanje z javnim in zasebnim sektorjem pri izvajanju programov in ukrepov;
- spodbujanje in sodelovanje pri pripravi programov ozaveščanja, usposabljanja in izobraževanja glede podnebnih sprememb;
- spremljanje izvajanja politik, programov in ukrepov s področja podnebnih sprememb;
- sodelovanje z relevantnimi deležniki na tem področju, kot so lokalne skupnosti, nevladne organizacije, gospodarstvo, raziskovalne institucije, itd.;
- sodelovanje z institucijami Evropske unije, z Združenimi narodi in z drugimi mednarodnimi institucijami na področju podnebnih sprememb v širokem pomenu;
- spodbujanje in usmerjanje raziskave na področjih, pomembnih za podnebne spremembe, sodelovanje na tem področju z drugimi institucijami v Evropski uniji in po svetu ter uporaba dosežkov teh raziskav pri opravljanju svojih nalog;
- spodbujanje upoštevanja posledic podnebnih sprememb pri celotnem delovanju javnega sektorja;
- opravljanje drugih nalog v skladu s tem odlokom, z drugimi predpisi in sklepi vlade.

Vir: Generalni sekretariat vlade RS

Lučka Kajfež Bogataj ni dobila še nobenega vabila za direktorsko mesto v novem uradu. Foto: RTV SLO

Vlada naj bi odlok za ustanovitev urada obravnavala v četrtek, že zdaj pa krožijo govorice, da je mesto direktorja urada ponudila klimatologinji Kajfež Bogatajevi z Biotehniške fakultete v Ljubljani. A je ta za našo spletno stran zatrdila, da ni dobila nobenega takšnega povabila. Na vprašanje, ali bi ga sploh sprejela, pa je odgovorila, da dvomi, da je bila mišljena kot kandidat in da zato ni razmišljala tako daleč.

Preberite več:
Predlog Odloka o ustanovitvi Urada Vlade Republike Slovenije za podnebne spremembe

Lučka Kajfež Bogataj podpira oblikovanje urada
Ustanovitev urada za podnebne spremembe, ki naj bi imel pooblastila, kakršna imajo ministrstva brez listnice, sicer podpira, ker bi prinesel horizontalne povezave med posameznimi ministrstvi in bo njegov vodja (kot je zapisano v vladnem predlogu za obravnavo, bo njegov naziv direktor) sodeloval na sejah vlade.

To pomeni, da bo omogočeno sodelovanje in povezovanje različnih sektorjev, ki se jih tičejo podnebne spremembe, pravi L. Kajfež Bogataj. Svoja razmišljanja je ponazorila tudi z nekaterimi primeri. O vprašanjih, vezanih na vprašanje vode, bi, denimo, novi urad odločal skupaj z ministrstvi za kmetijstvo, okolje in prostor, gospodarstvo ipd. Prav tako bi prišlo do povezovanja sektorjev za zadeve, kot sta energetika in zmanjševanje emisij. Vprašanja, ki jih sprožajo ta področja, po besedah sogovornice zahtevajo visoko stopnjo soglasja med ministrstvi in ni primerno, da jih obravnava zgolj en resor.

Kajfež Bogataj: Ustanovitev bo nepopularna
Kajfež Bogatajeva se zaveda, da bo ustanovitev urada s stališča volivcev verjetno nepopularna, a v tem vseeno vidi priložnost, da zaradi že omenjenih horizontalnih sprememb pri obravnavi vprašanja podnebja pride do pozitivnih sprememb.

Seveda pa velja povedati nekaj več o predvidenem uradu. V dokumentu predloga odloka o njegovi ustanovitvi, ki ga je pripravil generalni sekretariat vlade, je zapisano, da urad potrebujemo, ker pri podnebnih spremembah ne gre za klasično okolijsko vprašanje, "temveč je podnebna politika skupni imenovalec za zavestno vodeno in spodbujevalno politiko smotrnega izkoriščanja surovin ter zmanjševanja rabe energije (še posebej pa iskanje energentov z nizkimi izpusti toplogrednih plinov in novih gospodarskih ter tehnoloških priložnosti v prehodu na nizko ogljično družbo)". S pomočjo urada bi se Sloveniji uspelo bolje organizirati, saj bi vladno politiko in ukrepe prilagodili ciljem podnebne politike. Več o podnebni politiki si lahko preberete v spodnjem okvirčku.

PODNEBNA POLITIKA - CILJI IN PROBLEMI

• zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, predvsem s pomočjo varčne in učinkovite rabe energije v gospodarstvu, kmetijstvu, gospodinjstvih, storitvah in prometu. Ta cilj poleg večje energetske učinkovitosti vključuje tudi prehod na večjo rabo obnovljivih virov energije in smotrno rabo surovin;
• tehnološko-razvojni vidik k prehodu k čim večji rabi tehnologij z visoko energijsko učinkovitostjo in posledično nizko porabo fosilnih goriv;
• ukrepi za zmanjševanje posledic že delujočih podnebnih sprememb (načina prostorskega planiranja; način upravljanja z naravnimi viri; ukrepi zaščite pred ekstremnimi vremenskimi pojavi); ukrepi za izboljšano krizno upravljanje za zaščito nacionalne varnosti v širšem pomenu (prehranska varnost, energetska varnost, »podnebni begunci« ipd.)
• umeščanje podnebne politike v splošne razvojne politike (gospodarski razvoj in zaposlovanje, davčna politika itd.) in socialno politiko (zmanjševanje energijske revščine) in upravljanje z državnim premoženjem.

Vir: Generalni sekretariat vlade RS

Vlada: Urad bo zagovarjal slovenske interese
"Urad za podnebne spremembe bo lahko temeljito usklajeval in zagovarjal slovenske interese, ob upoštevanju etičnih dimenzij problema, znotraj enotne harmonizirane politike podnebnih sprememb na ravni EU-ja in v okviru Združenih narodov – to je okvirne konvencije ZN-A o podnebnih spremembah in drugih relevantnih mednarodnih konvencij ter protokolov," navajajo na generalnem sekretariatu vlade.

Ob tem tako kot Kajfež Bogatajeva trdijo, da odločitve, vezane na podnebne spremembe, nikakor ne morejo biti stvar posameznega resorja, saj so ključne za naše prihodnje gospodarstvo in blaginjo nasploh. "Usklajena stališča Slovenije na področju podnebnih sprememb bodo v okviru Sveta EU zastopali sektorski ministri vlade RS-a, v okviru konvencij ZN-a ter v drugih mednarodnih institucijah in forumih pa direktor za področje podnebnih sprememb, ki bi vodil urad," pojasnjujejo svoje videnje nadaljnje slovenske podnebne politike.

Urad bo imel tudi upravno funkcijo
Kaj naj bi bile torej naloge urada? Na generalnem sekretariatu vlade imajo v mislih predvsem umeščanje podnebne politike v splošne razvojne politike in socialno politiko; upravljanje z državnim premoženjem in horizontalno povezovanje; usmerjanje in usklajevanje relevantnih sektorskih politik skozi optiko podnebnih sprememb, zlasti okolijske, energetske, prometne, kmetijske, varnostne, prostorske, šolske in raziskovalne politike.

Urad naj bi pripravljal tudi programe in druge dokumente za področje podnebnih sprememb, podeljene pa naj bi mu bile še upravne naloge. To pomeni, da bi pripravljal normativne akte in upravljal druge naloge, ki bi mu jih naložila vlada. Več o nalogah urada si lahko preberete v okvirčku ob strani.

Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si