Uničujoči viharni vrtinci nad kopnim, kot jih poznamo iz ZDA, so povsem mogoči tudi v Evropi in Sloveniji. V obdobju med letoma 2010 in 2020 se je na območju stare celine pojavilo 3827 tornadov. Po podatkih evropskega laboratorija za nevihte na stari celini vsako leto uradno evidentirajo najmanj 300 tornadov.

Sorodna novica Lovec na tornade: To je adrenalin za žile!

Kako natančno lahko napovemo tornado

"Lahko napovemo razmere, v katerih se pojavljajo, to razumemo, žal pa ne moremo napovedati točnega kraja in časa nastanka. Tudi v Ameriki, kjer se pojavljajo pogosto, so precej neuspešni pri tem, lahko jih prepoznajo z radarja, ampak le 50-odstotkov teh vrtincev je res tornadov," je za TV Slovenija pojasnil Blaž Šter z Arsa.

Za tornado se mora sešteti nekaj dejavnikov, je dodatno pojasnil v večernih Odmevih. Pomaga višji relief, ki poskrbi, da je razdalja med tlemi in spodnjim robom oblaka manjša. Tam se tudi mešajo zračne mase. Očitno je ravno Primorska oziroma meja med Primorsko in Notranjsko tisto območje, kjer ti procesi sovpadejo, saj je tam nastalo največ tornadov v Sloveniji, je navedel vremenoslovec.

Kako naj se zaščitimo

"Najprej bi pozval vse tiste, ki so snemali, naj tega ne počnejo. Poskrbeti je treba za svoje življenje, ne za imetje. Pred tornadom se skrijemo! Gremo v kletne prostore oziroma v prostore, v katerih ni oken, bolj v notranjost zgradbe, tam smo razmeroma varni, predvsem v kleti, bi rekel. Drugače pa tudi manjši tornadi lahko povzročijo veliko škode," je odgovoril Šter. V Odmevih je dodal, da včasih niti ne vemo zares, da je tornado v bližini, saj ga nekoliko zakrijejo padavine, težko je tudi razbrati, v katero smer se giblje.

Tornado, prašni vrtinec in tromba

Ko se vrtinec iz oblaka spusti do tal in ga pri tem podpira rotirajoč se vzgornjik, govorimo o pojavu lijakastega vrtinca ali tornada. Poznamo tudi manjše, kot je prašni vrtinec, ali celo trombe na kopnem. "Tromba lahko nastane iz kopastega oblaka, ko je relativno sveže, ko imamo stekanje vetrov pri tleh, to so kratkotrajnejši vrtinci, ki niso tako močni, so pa pogostejši," je pojasnil Šter.

Kaj se je zgodilo v torek na območju Ilirske Bistrice

"Kot smo videli z mnogo posnetkov, je dejansko nastal tornado. V Sloveniji je običajno tako, da včasih ne vemo, ali je bila škoda povzročena zaradi tornada ali močnih sunkov vetra zaradi nevihte. Tokrat pa ni dileme. Zagotovo je to tornado, ki je doslej najbolj dokumentiran pri nas. Včeraj je bila res kar izjemna situacija, kajti v višinah je veter spreminjal smer. Od severa se nam je bližala hladna fronta. Nastal je oblak, supercelica, ki sicer ni bila posebno močna, da bi na primer povzročala točo. Ampak ravno to, da je veter spreminjal smer z višino, je povzročilo, da je nastal tornado," je v Odmevih pojasnil Šter.

Tornadi pri nas ne bodo postali stalnica

Tornadi so na območju Slovenije nastajali že prej in bodo tudi v prihodnje, ni pa verjetno, da bi se njihova pogostost povečala, je za Prvi pojasnila Eva Bezek z Arsa. "Tornadi v zadnjih dneh in podobni dogodki so na splošno zelo malo verjetni v naših krajih in so tudi zelo redki. Zadnji tornado v Sloveniji smo imeli na primer pred dvema letoma, je pa v spominu ljudi večji dogodek iz leta 1986, ko je tornado pustošil od Hotedršice do Ljubljanskega barja in prepotoval kar 34 kilometrov," je povedala Eva Bezek.

Tornado je pustošil tudi v okolici Kamnika leta 2008, kjer je uničil veliko gozdnih površin, je za TV Slovenija poročal Nejc Furlan.

Zadnji dokumentirani tornado je po navedbah Štera leta 2014 pustošil po vasi Mahniči na Krasu, kjer je povzročil kar nekaj škode.

Sorodna novica Tornado v Ilirski Bistrici poškodoval 15 zgradb, škoda po neurju še ni znana

Tornadi na Slovenskem so torej bili in bodo redek pojav, a kljub bolj razgibanemu reliefu lahko nastanejo tudi pri nas, je za Prvi poročala Katja Arhar. Skrbnik spletnega mesta Meteolab Saša Zidar iz Ilirske Bistrice je torkov tornado komentiral z besedami: "Ne more razviti velike rušilne moči kot na ameriških tleh, so pa dovolj močni, da poškodujejo infrastrukturo in hiše na svoji poti. Bistveno za njihov razvoj je nestabilna atmosfera in močno vetrovno striženje po višini. Imeli smo tudi prehod hladne fronte."

"Večino tornadov, ki smo jih pri nas evidentirali, je bilo na Notranjskem, Primorskem, očitno je ta del Slovenije bolj ranljiv, ne kaže pa, da bi bilo v naslednjih letih tornadov več oz. so stvari še nejasne," pa je povedal Šter.

Včeraj so bile torej idealne razmere za nastanek tornada. Ni pa pričakovati, da bodo postali stalnica. Zato pa niso redke nevihte, ki jih znova lahko pričakujemo jutri popoldne in zvečer, umirile pa naj bi se šele v nedeljo.

S tornadi se bomo torej še srečali, ampak ne bodo naša poglavitna vremenska nadloga. To bodo še naprej nevihtni veter, toča in močni nalivi, je sklenil Šter.

V torek neurja s tornadom

Slovenijo je včeraj znova prešla vremenska fronta, ki so jo spremljale močne nevihte. Na Idrijskem, Postojnskem in Bistriškem so številni odjemalci ostali brez elektrike, sprožilo se je nekaj zemeljskih plazov, po državi je zalilo več kleti, na Bledu je drevo padlo na cestni turistični vlak, ob tem pa ni bil nihče od potnikov poškodovan. Najhuje je bilo sinoči na območju Ilirske Bistrice, kjer je veliko škodo povzročil tornado.