Trenutna predvidena cena hitrega testa je 12 evrov. Foto: BoBo
Trenutna predvidena cena hitrega testa je 12 evrov. Foto: BoBo

Redno testiranje zaposlenih enkrat na teden je za zdaj obvezno v gostinstvu, hotelirstvu, v zdravstvu, domovih za starejše in šolstvu. Po 23. avgustu se bo treba s hitrim testom testirati vsakih 48 ur, z molekularnim pa vsakih 72 ur. Za cepljene ali prebolele testiranje ni potrebno. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je zato na stroko in vlado naslovila prošnjo, da za zajezitev epidemije covida-19 sprejmeta ukrepe, ki bodo bolj življenjski in lažje izvedljivi.

"Glede na to, da slovensko malo gospodarstvo še ni v takšni kondiciji, kot bi moralo biti, smo pričakovali finančno spodbudo od vlade. Ne pa da bo vlada še dodatno bremenila male obrtnike in podjetnike – temu ostro nasprotujemo," je v Odmevih Televizije Slovenija dejal predsednik OZS-ja Branko Meh. Kot je dejal, bi stroški testiranja znašali 144 evrov na mesec na zaposlenega. "Ob tem je treba vedeti, da eno uro zamudi, da gre na testiranje – to pomeni tri ure na teden, če test velja 48 ur. S tem je tudi moten delovni proces," je dodal.

Kot so opozorili v OZS-ju, številni obrtniki in podjetniki ter njihovi zaposleni opozarjajo, da stroškov hitrih testov ne bodo zmogli pokriti, poleg tega pa je testiranje zaposlenih vsakih 48 ur tudi organizacijsko težko izvedljivo. "Seveda si vsi v malem gospodarstvu želimo, da ne bo prišlo do novega vala epidemije in da bomo lahko normalno poslovali. V storitvenih dejavnostih medtem že zdaj veljajo strogi zaščitni ukrepi, prav tako pa ni nikakršnih dokazov, da bi bile te dejavnosti kadar koli vir okužb. Zato menimo, da bi morali večkrat tedensko testiranje zaposlenih odpraviti, saj to predstavlja organizacijsko in finančno breme. V vsakem primeru pa mora stroške testiranj nositi država in ne delodajalec," je v sporočilu za javnost dejal predsednik OZS-ja. Kot je poudaril v Odmevih, na OZS-ju sicer podpirajo cepljenje.

Meh: Pričakujemo, da bo testiranje plačala država, ne delodajalci

Opozorila o ponovnem porastu dela na črno

Kot poudarjajo na OZS-ju, je večkrat tedensko testiranje zaposlenih organizacijsko zapleteno. V primeru testiranja vsakih 48 ur bi moral namreč zaposleni, ki ima delovnik od ponedeljka do petka, na testiranje že v nedeljo zvečer. "Težava nastane, ker izvajalci testov v nedeljo zvečer ne delajo, delavec pa mora biti na delovnem mestu (z negativnim izvidom testa) že ob 7. uri zjutraj," so navedli.

Novi, še strožji ukrepi pri opravljanju dejavnosti pa vse bolj skrbijo tudi frizerje in kozmetike, ki svarijo, da bi se lahko zaradi tega znova zgodil porast dela na črno v teh dejavnostih. Pri delu na črno pa strogih zaščitnih ukrepov nihče ne upošteva, opozarjajo v zbornici. V OZS-ju še menijo, da mora država, če predpiše obvezno testiranje, zagotoviti tudi finančna sredstva, enako kot v šolstvu. "Poleg stroškov testiranj pa delodajalci opozarjajo tudi na stroške, ko je delavec zaradi obveznega testiranja odsoten in je torej izključen iz delovnega procesa. Ta strošek delodajalca je namreč še precej višji kot strošek hitrih testov," navajajo v zbornici.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Sindikat delavcev gostinstva in turizma: Testiranje bo plačal delodajalec, šteje naj se v delovni čas

Uvedba plačljivih testiranj za zaposlene v dejavnosti gostinstva in turizma, ki še niso preboleli covida-19 in ki se še niso cepili, razburja tudi Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije. Delodajalce so pozvali, naj ne zavajajo zaposlenih, da si bodo testiranje morali plačevati sami.

"Svoboda odločitve o skrbi za svoje zdravje je odgovornost vsakega posameznika, zato je vsaka prisila, postavljanje pogojev in represija od oblasti in delodajalcev nedopustna," so v pismu direktorju Turistično-gostinske zbornice pri Gospodarski zbornici Slovenije Fedji Pobegajlu ter predsedniku sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Blažu Cvaru zapisali na sindikatu.

Pozvali so ju k obveščanju delodajalcev, da zaposlenim podajo prave informacije glede prostovoljnosti cepljenja in glede dejstva, da so nosilci stroškov testiranja delodajalci. Kot so poudarili, 14. člen zakona o varnosti pri delu določa, da delodajalec stroškov testiranja ne sme prevaliti na zaposlene. Čas, ki je namenjen testiranju, mora obenem šteti v delovni čas.

Foto: EPA
Foto: EPA

Stroške hitrih testov mora kriti delodajalec

Predstavnica Pravne mreže za varstvo demokracije Anuška Podvršič je za Radio Slovenija pojasnila, da "zakon pravi, da delavec ne sme imeti nobenih stroškov. Kar pomeni, da ni dopustno prevaliti stroškov testiranja na delavca, četudi ima ta možnost brezplačnega cepljenja in v tem primeru ne bi potreboval tega obveznega testiranja."

Da stroške testiranja nosi delodajalec, se strinja tudi docent pravne fakultete Luka Mišič. Obenem pojasni, da delavec, ki bi odklonil testiranje, ne bi smel sodelovati v organiziranem delovnem procesu, saj ne bi izpolnjeval delovnih obveznosti. "Če delavec ne bi ravnal po navodilih delodajalca, bi moral biti iz delovnega procesa zaradi varovanja drugih izločen. Najverjetneje pa bi kršitev lahko pomenila 'posredno kršitev', ta pa lahko vodi do disciplinskih postopkov in v najhujšem primeru do odpovedi pogodbe o zaposlitvi," za Radio Slovenija pojasnil Mišič.

OZS: Stroške testiranja bi morala kriti država