Odbor DZ-ja za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo se je seznanil s poročilom o delu policije za leto 2022.

Delo policije v številkah

V letu 2022 so policisti obravnavali 49.836 kaznivih dejanj, za katere so vložili kazensko ovadbo ali podali poročilo na pristojno državno tožilstvo. To je pod 10-letnim povprečjem, je pa bila preiskanost kaznivih dejanj 53,6 odstotka, kar je največ v zadnjih desetih letih, je članom odbora poudaril namestnik generalnega direktorja policije Robert Ferenc.

Policija je obravnavala 32.331 kršitev predpisov o javnem redu, ob čemer so največji delež obsegale kršitve po zakonu o varstvu javnega reda in miru. Obravnavali so tudi 393.338 kršitev cestnoprometnih predpisov, kar je drugo največje ugotovljeno število v zadnjih desetih letih, 14.388 kršitev zakona o tujcih in 32.025 nedovoljenih prehodov čez državno mejo.

Prioritete policije in težava zaupanja v njeno delo

Sorodna novica Poročilo o delu policije 2021: Telesna sila uporabljena 25-krat, plinski razpršilci 26-krat

Med prednostnimi nalogami policije lani je Ferenc med drugim poudaril preprečevanje nasilja v družini, femicida in nasilja med vrstniki, preiskovanje korupcijskih kaznivih dejanj in upravljanje nedovoljenih migracij. Med varnostnimi izzivi policije pa priprave na vstop Hrvaške v schengensko območje in dejavnosti, povezane s požarom na Krasu.

V drugi polovici lanskega leta je bil po njegovih besedah poseben poudarek tudi na povrnitvi zaupanja javnosti v policijo in njeno delo, "kar je bilo mogoče le ob doslednem spoštovanju človekovih pravic in njegovega dostojanstva v policijskih postopkih ter zakonitem in strokovnem izvajanju policijskih pooblastil", je poudaril Ferenc.

Poslanska razprava

Komisija državnega sveta za državno ureditev je v mnenju k letnemu poročilu med drugim navedla vprašanje uporabe kamer, ki bi jih imeli policisti nameščene na uniformi med opravljanjem svojega dela, potrebo po krepitvi prisotnosti policije v lokalnem okolju, pa tudi potrebo po večji prisotnosti policistov na avtocestnem omrežju. Člane komisije je tako zanimalo, ali tudi slovenska policija po zgledu tujih policij predvideva uporabo kamer in uvajanje sodobnih tehnologij v svojo obvezno opremo, je poudaril državni svetnik Miloš Pohole.

Sorodna novica Avtocestne policije ni več, zaposleni premeščeni na prometno policijo

Smiselnost ukinitve avtocestne policije so v razpravi poudarili tudi opozicijski poslanci, ki so sicer opozarjali tudi na kadrovsko problematiko v vrhu policije in s tem povezanim ozračjem znotraj policije. Po oceni Žana Mahniča (SDS) so frakcijski boji v vrhu policije v mandatu aktualne vlade bistveno močnejši, kot so bili v času nekdanje vlade. Tudi vzdušje na policiji, kjer se policisti tožarijo in ovajajo, je slabo, je ocenil. "Glede na podatke o nesrečah na avtocestah tudi mene zanima, ali ste spoznali, da je bila ukinitev avtocestne policije napaka in ali jo imate namen znova vzpostaviti," se je Mahniču pridružila Vida Čadonič Špelič (NSi).

Ferenc je pojasnil, da na policiji dnevno prilagajajo organizacijo dela varnostnim izzivom, dnevno se pojavljajo tudi premestitve oziroma začasne napotitve policistov. "Z vstopom Hrvaške v schengenski prostor smo premestili oziroma začasno napotili približno 1500 policistov, ki so prej opravljali naloge neposredno na meji," je poudaril. Eden od teh kadrovskih premikov je bila tudi ukinitev avtocestne policije, je dodal.

"Danes smo slišali, da nam primanjkuje policistov, policijskih vodij pa da imamo dovolj. Pri ustanovitvi avtocestne policije je bilo storjeno ravno to. Policiste smo vzeli iz drugih policijskih enot, na novo pa smo samo postavili policijske vodje," je poudaril. Pojasnil je tudi, da strokovnjaki oziroma inšpektorji, ki so nekoč opravljali delo pod okriljem avtocestne policije, svoje delo opravljajo naprej, saj so na policiji ustanovili nov oddelek za delo na hitrih cestah in avtocestah.