Tako so pokazali izsledki primerjalne raziskave položaja prostitucije v Sloveniji in na Hrvaškem, ki je nastala v sodelovanju Mirovnega inštituta, Inštituta društvenih znanosti Ivo Pilar in Independent social research foundation. V raziskavi so opravili intervjuje s spolnimi delavkami v Ljubljani, Zagrebu in Splitu. V obeh državah je prostitucija stigmatizirana, medtem ko spolni delavci nimajo na voljo organizacije, na katero bi se lahko obrnili, pogosto pa se tudi ne zavedajo svojih pravic.

Temeljna razlika pri obravnavi prostitucije v Sloveniji in na Hrvaškem je v tem, da v Sloveniji prostitucija ni kriminalizirana oziroma ni del kazenskega zakonika z izjemo zvodništva oziroma zlorabe prostitucije, ki je kaznivo dejanje. Je pa v zakonu o javnem redu in miru opredeljeno vsiljivo ponujanje spolnih uslug, je v uvodu k predstavitiv raziskave v ljubljanskem kulturnem centru Pritličje poudarila Mojca Pajnik, zato lahko pri nas govorimo o modelu delne dekriminalizacije. "Torej se ohranja neki element kaznovanja, ki ima v praksi kot posledico stigmatizacijo."

Popolna dekriminalizacija bi bil model, ki bi prostitucijo izvzel iz kaznovalnih zakonikov, je še poudarila Pajnikova in dodala, da "Slovenija tako ohranja prostitucijo kot družbeno nezaželeno". A dekriminalizacija je le en vidik, saj je veliko neznank tudi na področju možnosti zakonitega opravljanja poklica, ki ga ni mogoče registrirati. "Spolnim delavcem je sicer na voljo registracija poklica barske plesalke ali podobno, lahko pa tudi drug poklic, skratka, zakonodaja to pušča v nekem negotovem položaju." Pajnikova je ob tem poudarila tudi, da bi pretirano normiranje poklica, kot so obveznosti in birokratske zahteve, lahko tudi privedlo do neželenih učinkov.

Hrvaška skoraj zaostrila kaznovanje
Na Hrvaškem pa je prostitucija prav tako opredeljena v zakonu o javnem redu in miru, pojasnjuje Ivana Radačić, prav tako pa je kaznovano kakršno koli sodelovanje pri prostituciji od napeljevanja do oglaševanja. Zadnji predlog zakonodaje je vključeval kaznovanje tako strank kot posrednikov in drastično povečane kazni za spolne delavce oziroma delavke, a je zaradi padca vlade zakon ostal na delovni mizi. "Empiričnih raziskav s tega področja je zelo malo, še največ zanimanja za to področje kažejo mediji."

Spolni delavci so na Hrvaškem izpostavljeni institucionalnemu pritisku. "Tu ni težava samo stigmatiziranost, temveč aretacije. Bili so tudi primeri aretacij prostovoljcev, ki so jim delili kondome. Potem pa se ti ljudje niti ne zavedajo svojih pravic v odnosu do policije in jim tudi vse dovolijo. Spolne delavke so izpostavljene tudi nasilju od zvodnikov ali strank, ki ga ne prijavljajo, saj bi bile potem aretirane. Skratka, pojavlja se veliko kršitev človekovih pravic, s čimer pa se nihče ne ukvarja, saj je javni diskurz bolj usmerjen v moralni vidik prostitucije," je Radačićeva poudarila temeljne ugotovitve raziskave.

Prostitucija kot prehodno obdobje
V slovenskem delu raziskave so opravili intervjuje z devetimi spolnimi delavkami, je pojasnila Emanuela Fabjan. Dve intervjuvanki sta visoko izobraženi, pet jih ima srednješolsko izobrazbo, dve pa še študirata. Vse imajo slovensko državljansko, ena živi v zunajzakonski skupnosti, ena je poročena, štiri pa imajo otroke. Vse sogovornice poudarjajo prednosti hitrega zaslužka in finančno stisko, povezano s prekarizacijo dela v današnji družbi. "Vse intervjuvanke tudi vidijo to kot prehodno obdobje v življenju, dokler ne uresničijo nekaterih svojih ciljev. Zavedajo pa se predvsem odsotnosti socialnega varstva, kot je nadomestila, pokojninske dobe, pri tem delu."

Slovenske spolne delavke, ki so sodelovale v raziskavi, so poudarile, da imajo s strankami pozitivne izkušnje, čeprav je vsaka doživela tudi kako negativno izkušnjo, pri čemer je več negativnih izkušenj z mladimi strankami. "Spolne delavke si tudi izmenjujejo telefonske številke nasilnih strank, ki se jim potem ne oglašajo na telefon. Nekatere pa selekcijo med strankami naredijo tudi s spremembo oglasa."

Elementi prekarnosti tudi v prostituciji
Mojca Pajnik je ob tem poudarila, da so v raziskavo vključene le spolne delavke, ki delujejo samostojno in niso najbolj prekarne oblike spolnega dela. "V raziskavo niso zajete delavke v nočnih klubih, kjer po podatkih policije tudi prihaja do hujših oblik nasilja." Kljub temu ta dekleta občutijo tudi stigmo, saj veljajo številni predsodki, kot je higienska podpovprečnost, ogrožanje okolice, očitki o brezdelju in podobno. "Imeli pa smo tudi primer dekleta, ki je poudarila, da se bolj stigmatizirano počuti, ker živi v svetu, kjer imajo nekateri vse, drugi pa se komaj prebijajo iz meseca v mesec."

Medtem ko je v Sloveniji prevladujoča samoorganizirana prostitucija v lastnem stanovanju, pa je na Hrvaškem prisotnih več različnih oblik, od ulične do zvodništva in tudi samoorganiziranja, je poudarila Stephanie Stelko. "Spolni delavci so pogosto poudarjali pozitivne izkušnje s strankami, čeprav je vsak že imel slabo izkušnjo s stranko." Kriminalizacija pa na Hrvaškem nekaterim strankam omogoča, da spolne delavke izsiljujejo oziroma zahtevajo brezplačno storitev in grozijo, da bodo v nasprotnem primeru povedali svojcem, s čim se ukvarjajo.

Od finančne stiske do želje
Raznolike so bile tudi spolne delavke, ki so sodelovale v raziskavi na Hrvaškem, saj so bila vključena dekleta, ki so se samoorganizirala, dekleta, ki delajo samostojno, pa tudi dekleta, ki delajo za zvodnike. Tudi razlogi za to odločitev so bili med njimi različni, ena je v to vstopila zaradi financiranja odvisnosti od mamil, večina zaradi finančnih težav, ena pa tudi, ker ji je ta poklic všeč.

Predvsem hrvaške spolne delavke občutijo težave v odnosu do policije, "čeprav tudi tu ni vse črno-belo", je poudarila Ivačičeva in dodala, da se nekaterim dogaja, da jih policisti preganjajo tudi v zasebnem življenju. "Imeli smo primer dekleta, ki so jo policisti, ko je bila s svojim sinom, kar aretirali, dokler jim ni dokazala, da je to njen sin." So pa na Hrvaškem spolne delavke poudarile tudi težavo v koruptivnem sodelovanju med zvodnikom in policijo. Neprimerno obravnavo od policije pa so doživele tudi spolne delavke v Sloveniji, je ob tem dodala Pajnikova.

Egalitarna samoorganiziranost kot protiutež zvodništvu
Izkušnje z zvodništvom so podobne tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem. Temeljna težava je povezana s provizijo, ki je zelo visoka. Težava pa je tudi z nasiljem in splošnim nelagodjem zaradi prisotnosti nekoga drugega. "Pri samoorganiziranem modelu pa so vsa dekleta v enakem položaju in enakovredno sofinancirajo stroške," je poudarila Pajnikova.

Tretje področje, ki je bilo vključeno v raziskavo, je področje zdravja. Fabjanova je ob tem poudarila, da so intervjuvanke včasih slabo obveščene o možnostih testiranja na spolno prenosljive bolezni. "Predvsem se bojijo etiketiranja zdravniškega osebja zaradi njihove dejavnosti, ima pa ena intervjuvanka na tem področju izjemno pozitivne izkušnje."

Na Hrvaškem so z vidika zdravja opazili težavo predvsem pri zvodnikih, ki pričakujejo določen zaslužek v noči, "pa potem ta dekleta proti koncu večera privolijo tudi v nezaščitene spolne odnose, ki so tudi dražji". V nasprotju s slovenskimi sogovornicami pa so bile hrvaške deležne tudi predsodkov pri zdravnikih.

Dekriminalizacija in podporne organizacije
Avtorice so zato v okviru študije pripravile tudi priporočila za odločevalce. Na Hrvaškem je v prvi vrsti ukinitev kaznovanja, kadar ni prisile in nasilja v okviru te dejavnosti, prav tako pa dekleta pogrešajo odzivnost policije v primerih nasilja. Avtorice obenem opozarjajo tudi, da primeri držav, ki so se odločile za popolno dekriminalizacijo poklica, kažejo pozitivne učinke v praksi.

Poleg dekriminalizacije pa je potrebna tudi podpora spolnim delavkam in delavcem, ki se v praksi velikokrat znajdejo brez potrebnih informacij s področja zdravja, zaščite pred nasiljem in podobno. Intervjuvanke so med drugim poudarile, da pogrešajo izobraževalne dogodke, kjer bi lahko med seboj delile informacije in izkušnje, pa tudi projekte, ki bi naslavljali potrebe spolnih delavcev brez "spektakelskih" razprav o tem področju.