Nasmeh, ki je osvojil košarkarski svet. Foto: Reuters
Nasmeh, ki je osvojil košarkarski svet. Foto: Reuters

Voditelja podkasta SOS-odmev Slavko Jerič in Toni Gruden sta tokrat gostila strokovnjaka za trženje Tomaža Ambrožiča. Debata se je začela tam, kjer se je končala v zadnji epizodi − z oceno, da je Luka Dončić že v tem trenutku prva slovenska svetovna športna zvezda.

Vabljeni k branju in poslušanju

Okrog njega se vrti medijski pomp
"Dončić nima le kakovosti, ima še nekaj več, ima zgodbo in karizmo. Ameriški trg išče prav take zgodbe, jih na neki način kupuje in dela še večje. Medijski pomp je v ZDA okrog njega v primerjavi z igralci, ki so približno na njegovi ravni, neprimerno večji. Američani uživajo v teh zgodbah in so jih pripravljeni potencirati. Luka ima v sebi osebnost, ki je v primerjavi z drugimi slovenskimi športniki drugačna. Fasciniran sem bil, kako je že pri 17 letih v Realu začel samozavestno uporabljati socialna omrežja. Postal je osebnost, ki so ji ljudje začeli slediti, to je ključno pri znamkah v športu," je prepričan direktor podjetja Sport media focus.

Iz Bryantovih besed je naredil zgodbo
Če je v odnosu z mediji še načrtovano previden, popolnoma drugače velja za dogajanje na parketu, Ambrožič je to ponazoril s primerom nedavne tekme v Staples Centru, ko ga je ogovoril Kobe Bryant: "Luka ima v sebi spontane reakcije. Na tekmi proti Lakersom je hitro opazil, da je za njegovim hrbtom Bryant. Ta reakcija pove zelo veliko. Bryant mu verjetno ni rekel vsega povsem v slovenščini, najbrž je bilo kaj izrečenega še v kakem drugem jeziku, a Dončić se je izjemno dobro znašel, stvar je zapeljal v pravo smer in je s tem naredil še večjo zgodbo. Pri teh letih moraš imeti v sebi nekaj posebnega, vsak ne bi vsak odreagiral tako."

Dončić je postal del Jordanove družine. Foto: Reuters
Dončić je postal del Jordanove družine. Foto: Reuters

Pričakoval, da bo pogodba daljša
Pred tedni je podpisal odmevno pogodbo z znamko Jordan, nekateri mediji so govorili o petletni pogodbi za 100 milijonov dolarjev, a kot je poudaril Gruden, številka nikoli ni bila uradno izpostavljena, po ameriškem viru CNBC pa naj bila vsota sedemmestna. Ambrožič je poudaril, da nemajhno vlogo igra to, da je LD77 belopolt: "To ima najbrž večjo težo, kot pa to, da prihaja iz Evrope. V košarki vendarle večinoma prevladujejo temnopolti igralci. To je zanj večji atribut, ker lahko nagovarja več trgov. V Jordanu so prepoznali ta potencial. Pričakoval sem sicer, da bo že v štartu dobil dolgoročnejšo pogodbo, petletna je zelo kratka za nekoga, ki obeta, da se bo postavil ob bok največjim. Njegova ekipa je očitno presodila, da je v tem trenutku to bolje."

23 milijonov za vrhunski slovenski šport
Beseda je tekla tudi o denarju v slovenskem športu. Gost meni, da ljudje spoznavajo pomen športnikov, zato pa je prepričan, da je vložek države premajhen: "Ves čas mi na misel hodi primerjava, ki morda ni najprimernejša, ampak dobro ilustrira razmerja. Država je za odstranitev cestininskih postaj na avtocestah namenila 45 milijonov evrov, za ves vrhunski šport pa je bilo lani v proračunu na voljo 23 milijonov evrov. Država resda pomaga tudi pri zaposlitvah, a vse skupaj je še vedno minorno."

EuroBasket bo za vedno ostal del slovenske športne zgodovine. Foto: Reuters
EuroBasket bo za vedno ostal del slovenske športne zgodovine. Foto: Reuters

Vložek se je povrnil samo z DDV-jem
Položaj se počasi le spreminja, kar dokazuje vložek države pri prenosih kolesarske Dirke po Sloveniji. Ambrožič pogreša več poguma, za primer se je vrnil v leto 2011: "Takrat je bila sprejeta odločitev, da bomo gostili EuroBasket, Slovenija je takrat sprejela veliko obveznost, da bo plačala pristojbino 6 milijonov evrov. Takrat je bila država res v močni krizi, precej se je odpuščalo. Proračun je na prihodkovni strani takrat znašal 8,3 milijarde evrov, šest milijonov je bila takrat pogumna odločitev. Na koncu se je ta denar vrnil samo skozi DDV, ki so ga tujci zapravili v času EuroBasketa. Država je dobesedno samo založila denar in je s tem pripeljala prvenstvo. Danes so prihodki v proračun približno 2,5 milijarde večji kot takrat, a če bi danes nekdo predlagal 6 milijonov evrov za športni dogodek, ga nihče ne bi poslušal in jemal resno."

11. marca bo I feel Slovenia night
Slovenija bo letos na poseben način sodelovala z Dallasom, saj bo na 20 domačih tekmah Mavsov promovirala državo in geslo I feel Slovenia. "Klub nas je pooblastil za določene aktivnosti v Sloveniji. Ko smo to idejo predstavili uradu vlade za komuniciranje in turistični organizaciji, so vsi v trenutku prepoznali izjemni potencial. Dallas se zelo dobro zaveda, kaj se mu je zgodilo s prihodom Luke, na Slovenijo gleda kot na zgodbo Luke Dončića. V pogojih, ki so jih ponudili, so bili zelo realni zneski. Gre za zelo majhen denar, v sklopu tega bo Slovenija na 20 tekmah dobila določeno izpostavljenost na igrišču. Vrhunec bo 11. marca, ko bo gostoval Denver, tekma bo nosila uradni naziv I feel Slovenia night, določene dejavnosti med tekmo bodo posvečene prav temu. Za začetek imamo manjši paket, institucije so se skupaj z ameriško gospodarsko zbornico v Sloveniji lotile priprave poslovne konference, s katero želimo predstaviti slovensko gospodarsko okolje," je razložil Ambrožič in namignil na velik potencial mreže Marka Cubana, ki se je ne nazadnje potrudil s tvitanjem v slovenskem jeziku.

Sorodna novica Cilji Rogličeve sezone 2020: Tour, OI, SP in ardenski klasiki

Ključen je kraj, kjer (se) ustvarja denar
V epizodi je bil govor tudi o Primožu Rogliču, ki se je preselil v Monako. Nekateri so to odločitev pozdravili, drugi kritizirali, Ambrožič pa ima jasno mnenje: "Ne gre toliko za to, kje je prijavljen, ampak kje ustvarja denar. Noben šport v Sloveniji ne omogoča, da bi kdo na letni ravni zaslužil 500.000 evrov. To, kar ustvarjajo športniki tipa Roglič, je posledica nastopanja v tujini (ne za tujo ekipo). Denar se zbira od televizijskih pravic, ki se ustvari v tujini, od sponzorskih pravic, ki so spet ustvarjeni zaradi tujih trgov. Slovenija tukaj nima zveze, če bi bila Slovenija finančno tako močna, da bi lahko milijone plačevala, bi seveda želeli, da se ta denar obdavči v Sloveniji, a dejstvo je, da Slovenija ne plačuje tega denarja. To je slovenska majhnost ali zavistnost, ljudje niti ne razumejo, za kaj gre. Tudi sam bi bil proti, če bi nekdo v Sloveniji ustvaril milijone in bi se preselil v tujino, kjer bi iskal načine, da plača manj davka. Slovenija kot trg v ta žakelj letne plače ne prispeva niti en odstotek."

Sorodna novica Mandarić se poslavlja, prihaja Thomas Kaiser

Mandarić je bil malce naiven
Za konec je bil govor še o vlaganju tujcev v slovenski šport, kjer so zgodbe večinoma negativne. Ravno v tem obdobju se končuje obdobje Milana Mandarića v Olimpiji. Ambrožič je ob tem izrazil precejšnje presenečenje, saj meni, da je Mandarić hkrati precenil in podcenil slovensko okolje: "Bil sem šokiran, kako malo je vedel o slovenskem okolju. Verjel je, da je pri nas tako kot v Angliji, pričakoval je, da se mu bo denar prilival iz televizijskih pravic, vstopnic, od sponzorjev, ki bodo sami prišli, kot je bilo v Portsmouthu. Tam ga je kupil in dodal 10 milijonov, imel je poslovni načrt, vedel je, da bo klub po petih letih prodal in naredil dobiček. Pri nas okolje ne funkcionira tako, šokiran je bil, ko je to ugotovil po enem letu. Sam pa sem bil šokiran, kako tega ni prej vedel, saj je vendarle prej že deloval v Kopru, vendarle ni težko spoznati, da v Sloveniji ne moreš dobiti 100.000 evrov od TV-pravic. Osebno se mi je zdel malce naiven. Res si je želel priti sem, v Sloveniji je videl več, kot je realno. Zabolelo me je, ker sem videl, da je razočaran nad Slovenijo in Slovenci. Bil je nepreviden."

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora (kliknite na spodnjo sliko), v kateri je bilo govora še o velikosti trga pri nas, Janu Oblaku, Tini Maze, Novaku Đokoviću, Ilki Štuhec, projektu Cedevita Olimpija ...