Kraljica klasik, velikonočna dirka, nedelja v peklu. Uradni vzdevek: L'Enfer du Nord (Severni pekel). Najslovitejša enodnevna kolesarska dirka, z največ prestiža in najtežja za vožnjo ter zmago. Ne odločajo le močne noge, temveč tudi zvrhan kup sreče, zlasti z okvarami gum in padci. Francoske granitne kocke, ki so prej skale kot tlakovci, uničujejo roke, bližnje srečanje z njimi pa prehitro končajo tekmovalni dan.

Zaradi vseh naštetih razlogov je Pariz–Roubaix najpomembnejša klasika v kolesarski sezoni, a hkrati za veliko večino kolesarjev tudi najbolj osovražena. Pri tej opredelitvi je tudi ključna razlika od Dirke po Flandriji, ki kljub težavnosti in mukam na tlakovanih flamskih klančkih velja za najbolj priljubljeno enodnevno dirko med kolesarji, in to s plebiscitarno večino.

Mohoričev glavni cilj pomladi

Med redkimi izjemami, ki jim je Pariz–Roubaix najljubša dirka sezone, je ravno slovenski adut Matej Mohorič. Ob peklenskem krstu leta 2019 je bil 70., v deževni oktobrski koronski izvedbi leta 2021 je bil v ospredju, del zmagovite akcije njegovega sostanovalca Sonnyja Colbrellija, a ga je nato doletela smola, padec in odstop.

Lani je bil napadalec, ki je razbijal čelo dirke, a ga je v ključnem trenutku ob napadu končnega zmagovalca Dylana van Baarleja doletela okvara. Na velodrom v Roubaixu je prišel v prvi zasledovalni skupini, a ni več zmogel sprinta za zmagovalni oder in je končal kot peti. V uteho mu je bila prva slovenska uvrstitev med deseterico, predtem je imel najboljši slovenski izid Borut Božič, ki je bil 14. leta 2015.

"Dirka Pariz-Roubaix je glavni cilj pomladi, je dirka, ki si jo najbolj želim dobiti. Krog favoritov je nekoliko ožji, gre bolj na moč. V finale pridejo le tisti, ki so najbolje fizično pripravljeni. Sam upam, da bom med njimi, a se bo to pokazalo med samo dirko," je pred belgijskimi klasikami razlagal 28-letni Mohorič, ki pa ga je po seriji uvrstitev med deseterico na zadnjih dveh dirkah zapustila sreča. Na Gent-Wevelgem in po Flandriji je bil vpleten v padca, a jo je odnesel brez večjih poškodb. S številko 31 bo kapetan Bahrain Victoriousa edini Slovenec na nedeljskem spomeniku.

Trije ključni in najtežji odseki

120. izvedba dirke Pariz–Roubaix je dolga 256,6 km in ima 29 s kockami tlakovanih odsekov v skupni dolžini 54,5 km, kar predstavlja dobrih 21 odstotkov celotne poti iz okolice francoske prestolnice na sever, a prav vse kocke so zgoščene v zadnjih 160 km trase. Tradicionalno se pavé (s kockami tlakovani odseki) številčno odštevajo navzdol: 29., 28., 27. ... vse do 1., ki je najlažji in edini v redni vsakodnevni prometni uporabi. Preostali so le za kolesarske mazohiste in kmetijske stroje.

Ključni so trije najtežji odseki, ki so edini označeni s petimi zvezdicami zahtevnosti. Kar 95 km pred ciljem letos 19. odsek Trouée d’Arenberg s svojim temačnim gozdom sredi rudniške pokrajine napove vstop v peklenski del dirke. Eden redkih klancev, ki ga glavnina več ne preživi kot prepoznavna celota. 46 km pred ciljem se začne 11. odsek Mons-en-Pévèle, ki je tudi v suhem vremenu običajno poln blata in vode, če je v dneh pred dirko deževalo. 17 km pred ciljem je 4. odsek, kjer se gre v zadnji napad za zmago in oder: Carrefour de l'Arbre. Ovinki, ki so končali marsikatero kandidaturo za uspeh, pri čemer izstopa zlasti zadnji, šesti, zavoj.

Trojica imen, ki vlivajo strah in simbolizirajo Pariz–Roubaix. V spodnji galeriji so predstavljene podrobnosti zloglasnih odsekov, katerih težavnost in pomembnost lahko primerjamo z ikoničnimi klanci Dirke po Franciji, kot so Tourmalet, Alpe d'Huez in Mont Ventoux. (vir: Les Amis de Paris-Roubaix)

Ob trojici petzvezdničnih odsekov je še šest odsekov označenih s štirimi zvezdicami zahtevnosti, trije od njih so v paru z najtežjimi.

Blato čaka predvsem kolesarke v soboto

Vreme je vedno veliko vprašanje in pomembna spremenljivka. V zadnjih 22 letih smo doživeli samo en deževni in s tem blatni Roubaix. Tokrat je na severu Francije, tik ob meji z Belgijo, deževalo v sredo in četrtek, a za konec tedna je napovedano lepo jasno, sončno in suho vreme. V nedeljo bo vse do 12 stopinj Celzija, ob tem pa veter ne bo presegel 10 km/h in se tako ne bodo ponovili lanski ešaloni, ki so zaznamovali uvodni del dirke, kjer sploh še ni tlakovanih odsekov.

Prahu torej ne bo, bo pa vseeno blato, ki pa ga bodo večinoma zvozile in raznesle kolesarke, ki jih tretja izvedba dirke čaka v soboto. Med 143 kolesarkami je tudi slovenska državna prvakinja Eugenia Bujak, ki bo v ekipi UAE ADQ delala za Marto Bastianelli.

Kocka prvič van der Poelu ali van Aertu?

Prvak Flandrije Tadej Pogačar bo počakal še kakšno leto, dve ali tri, da se bo udeležil dirke, na kateri je sicer dvakrat nastopil kot mladinec (30. leta 2015 in kar 13. leta 2016). Več kilogramov in moči za roke je predpogoj, da bi bil lahko zmagovalec Dirke po Franciji res konkurenčen v severnem peklu.

Prva favorita sta tako Mathieu van der Poel in Wout van Aert, ki sanjata o prestižni zmagi na najtežjem spomeniku. Nizozemec ima vso ekipo podrejeno sebi, medtem ko ima Belgijec pri Jumbu Vismi ob sebi dva močna aduta, ki lahko tudi sama zmagata. Ne nazadnje je Dylan van Baarle lanski zmagovalec, ko je vozil še za grenadirje, medtem ko je Christophe Laporte dodatni adut, ki bi lahko izkoristil medsebojno pokrivanje vseh treh vanov. Francozi ob tem že 25 let čakajo na novo zmago domačega kolesarja. Za nameček je WvA potožil, da še čuti posledice padca na Flandriji. Nasprotno MvdP pravi, da se tako dobro še nikoli ni počutil pred severnim peklom.

Ganna in Pedersen glavna izzivalca

Za obema superzvezdnikoma in pred obema superpomočnikoma sta izpostavljena še dva kandidata za zmago. Prvi je Filippo Ganna, ki se je letos proslavil z 2. mestom v Sanremu, ob sebi bo imel vso podporo Ineos Grenadierjev, moči pa svetovnemu rekorderju na eno uro ne primanjkuje. A Italijan nima ravno veliko izkušenj in dirkalnih dni na kockah, kar pa je nasprotno adut Madsa Pedersena. Danec in kapetan Trek Segafreda je bil izredno močan na Flandriji in je po 100-km begu na koncu v sprintu za 3. mesto ugnal van Aerta.

Za omenjeno šesterico izpostavljenih krog favoritov, tudi po povprečni kvoti na stavnicah, zaokroža trojica Mohorič, Kasper Asgreen in Stefan Küng. Takoj za njimi se začne tretji krog favoritov, ki pa je po kvotah in pričakovanjih na Roubaixu kar občutno za izpostavljeno deveterico.

Sorodna novica Največja slovenska zmaga na klasikah, ob boku obeh Tourov

Favoriti dirke po različnih napovedih:

GCN+/Eurosport

⭐️⭐️⭐️⭐️⭐️ Wout van Aert, Mathieu van der Poel
⭐️⭐️⭐️⭐️ Mads Pedersen, Christophe Laporte
⭐️⭐️⭐️ Dylan van Baarle, Filippo Ganna, Stefan Küng
⭐️⭐️ Kasper Asgreen, Matej Mohorič, Jasper Stuyven, Matteo Trentin, Yves Lampaert
⭐️ Mikkel Bjerg, Fred Wright, Florian Sénéchal, Nathan van Hooydonck, Nils Politt, Sep Vanmarcke, Alexander Kristoff

Wielerfliets

⭐️⭐️⭐️⭐️ Mathieu van der Poel
⭐️⭐️⭐️ Wout van Aert, Mads Pedersen
⭐️⭐️ Christophe Laporte, Matej Mohorič, Stefan Küng
⭐️ Filippo Ganna, Dylan van Baarle, Kasper Asgreen, Jasper Stuyven

Escape Collective

⭐⭐⭐⭐⭐ Wout van Aert, Mathieu van der Poel
⭐⭐⭐⭐ Mads Pedersen
⭐⭐⭐ Christophe Laporte, Filippo Ganna
⭐⭐:Kasper Asgreen, Dylan van Baarle, Matej Mohorič, Stefan Küng
⭐ Matteo Trentin, Yves Lampaert, Arnaud De Lie, Florian Sénéchal

120. PARIZ–ROUBAIX

Compiègne–Roubaix, 256,6 km

Start ob 11.10, km 0 ob 11:25. V cilju na velodromu okoli 17.30.

Startna lista (M)