Ligaška piramidna shema treh ravni z napredovanji in izpadanji, kjer bi bilo 24 od 32 mest elitne Lige prvakov podeljenih glede na izide zadnjega LP-ja. Ali bo to dediščina predsednikovanja Aleksandra Čeferina? Foto: Reuters

Po letu 2024 bo v Ligi prvakov 24 najboljših klubov v skupinskem delu zadržalo mesto v elitnem evropskem nogometnem tekmovanju za naslednjo sezono, pridružili se jim bodo 4 polfinalisti Evropske lige, samo 4 mesta pa bodo še na voljo v kvalifikacijah, prek katerih se je na primer letos Ajax prebil do praga finala ali Maribor do jeseni v LP-ju 2014 in 2017. Napredovanje in izpadanje med LP-jem in Evropsko ligo 1 ter že leta 2021 uvedeno tolažilno Evropsko ligo 2 vzpostavlja piramidni sistem treh evropskih lig, v katere bo vstop prek državnih prvenstev postal drugotnega pomena.

V tolažbo malim podvojena EL 2
A predsednik Uefe Aleksander Čeferin poudarja, da ne gre za dokončne predloge, pripravljene za glasovanje, temveč za ideje za nadaljnjo razpravo z vsemi deležniki: klubi, ligami in nacionalnimi zvezami, ki imajo ne nazadnje svoje predstavnike v vodstvu Evropske nogometne zveze.

Če smo natančni in pogledamo ideje iz Nyona s stališča Slovenije, bodo razpleti državnih prvenstev, kot je Prva liga, vseeno ostali relevantni. V zameno za skorajda zaprto Ligo prvakov (28 zagotovljenih mest od 32) in Evropsko ligo 1 (12 zagotovljenih mest od 32) bodo srednje in manjše evropske države prek kvalifikacij polnile najnižjo in takrat na kar 64 klubov podvojeno Evropsko ligo 2.

Evropske lige nezadovoljne s predlogom Uefe, Čeferin umirja žogico

Revolucionarne ideje v osnutku
Predlagani novi videz evropskih nogometnih tekmovanj za čez pet let je oblikovan po okusu velikih klubov, in ne po željah državnih prvenstev. S predstavljenim predlogom se idejam Superlige pod zaščiteno znamko Lige prvakov približuje Aleksander Čeferin, čigar največja dediščina na čelu Evropske nogometne zveze bo ravno nadgradnja klubskih tekmovanj, ki sicer že zdaj nesejo zlata jajca in praviloma s slavo ovenčajo velike klube iz velike peterice.

Dokumenti Uefe, ki jih je v sredo, 10. maja, izročila delegaciji Evropske lige in so zašli v uredništvo AP-ja, razkrivajo ideje, po katerih bo evropski klubski nogomet doživel tektonske spremembe.

Osnutek preoblikovanja Lige prvakov:

  • Zdajšnji dogovor je veljal do leta 2021, a je bil februarja podaljšan do poletja 2024, dodano bo tretje evropsko tekmovanje EL 2 z 32 klubi.
  • Od sezone 2024/25 bo 24 najboljših od 32 klubov skupinskega dela samodejno zadržalo mesto v elitni Ligi prvakov.
  • Namesto 8 skupin s po 4 klubi se bo v LP-ju tekmovalo v 4 skupinah z 8 klubi.
  • Posledično namesto 6 krogov kar 14 krogov skupinskega dela Lige prvakov.
  • V izločilnh bojih ne bo prišlo do sprememb ‒ 16 klubov bo začelo osmino finala.
  • Osem najslabših klubov bo izpadlo iz Lige prvakov. Od 25. do 28. mesta neposredno v Evropsko ligo 1; od 29. do 32. mesta pa v kvalifikacije za popolnitev Evropske lige 1.
  • Četverica polfinalistov iz Evropske lige 1 si bo prislužila napredovanje v Ligo prvakov.
  • Preostalim državnim prvakom bi preostale še kvalifikacije, kjer pa bodo na voljo le še 4 mesta.
  • Posamezna država v Ligi prvakov ne bi smela imeti več kot 5 predstavnikov.

Zdaj je prek kvalifikacij na voljo šest mest Lige prvakov (4 za državne prvake, 2 za neprvake), še lani jih je bilo kar 10 (5 za prvake in 5 za neprvake), kar je s pridom izkoristil tudi slovenski prvak Maribor poleti 2014 in 2017. Mimogrede: novopečeni državni prvaki iz Ljudskega vrta bodo poletje začeli kot nosilici 1. kroga kvalifikacij že 9. ali 10. julija.

Osnutek preoblikovanja Evropske lige 1:

  • 20 od 32 mest na voljo prek kvalifikacij, kjer sodeluje tudi najslabša četverica iz pretekle Lige prvakov.
  • 4 mesta pripadajo predzadnjim klubom skupinskega dela LP-ja.
  • 4 mesta v EL 1 zadržijo poraženi četrtfinalisti iz zadnje izvedbe.
  • 4 mesta so namenjena najboljšim iz Evropske lige 2.
  • Skupinski del ostaja nespremenjen: 8 skupin s po 4 klubi.

Osnutek preoblikovanja Evropske lige 2:

  • Tretje evropsko klubsko tekmovanje bo zaživelo z 32 klubi v sezon 2021/22.
  • S sezono 2024/25 se bo število udeležencev podvojilo na 64 klubov.
  • EL 2 bo razdeljena na štiri lige s po 16 klubi, bržkone geografsko.
  • Regionalna podlaga s 4 skupinami s po 4 klubi bo dala lokalnega zmagovalca.
  • Četverica regionalnih zmagovalcev bo napredovala v EL 1 in se medseboj pomerila za naslov Evropske lige 2.
Vojna za dušo in milijarde Lige prvakov: superklubi proti prvenstvom, vmes pa Uefa

EL 2 z idejo štirih regionalnih lig
Regionalne lige oz. združevanje šibkejših prvenstev je tabutema, ki jo je Uefa nenehno dušila. A zdaj se obeta dejanska uvedba štirih regionalnih evropskih lig v EL 2, kar naj bi zadostilo apetite večjih klubov v finančno šibkejših okoljih. Nacionalni velikani iz severne, srednje in vzhodne Evrope računajo, da bi postali središčni klubi regij, kjer bi se skoncentriral denar in talent, s čimer bi lahko napredovali po piramidni strukturi. "Igra z ničelno vsoto," je kratek komentar novinarja NY Timesa Tariqa Panje, specializiranega za nogometne posle in ozadja.

Minulo sredo, takoj po koncu kongresa v Madridu, je na sedež Uefe v Švici pripotovala delegacija Evropskih lig. združenja, ki predstavlja 36 profesionalnih lig v 29 državah z več kot 950 klubi. V svojem domovanju v Nyonu so predstavniki Uefe zastopnikom Premier lige, La Lige, Serie A, Bundeslige ... in tudi Prve lige pokazali osnutek predloga, kako naj bi bil videti evropski klubski nogomet od poletja 2024 dalje.

Liga prvakov že dolgo nosi vedno večja zlata jajca, a to največjim ni dovolj, saj že leta fantazirajo, da bi igrali samo še superklubi med seboj, ne pa da jim Getafeji, Atalante, Leicestri, Hoffenheimi občasno celo kradejo mesta v Ligi prvakov. Football Leaks so z dokumenti razkrinkali nakane 16 najklubov Evrope, da bi šli na svoje zunaj pokroviteljstva Uefe, a zdaj se jim po osnutku obeta kar superliga pod okriljem znamke LP. Foto: Reuters

Agnellijevi predlogi navdihnili Uefini osnutek
Uresničili so se bojazni evropskih lig, saj je Uefin predlog na moč podobne idejam in zamislim, ki jih je po mesecih namigovanj in razkritj pred časom tudi uradno obelodanilo Evropsko združenje klubov (ECA), ki jo vodi predsednik in lastnik Juventusa Andrea Agnelli. Ravno Agnelli, ki ne skriva dobrih odnosov s Čeferinom, s katerim se pogosto srečuje, je po mesecih špekulacij in namigovanj pred dvema mesecema prvi javno razkril namere ECE. Šef Juventusa in evropskih velikh klubov je dal javno prve ideje, kot so bile skupine Lige prvakov s po 8 klubi in igranje evropskih tekem konec tedna, kar je sprožilo ogorčen odziv združenja evropskih lig.

Predlogi ECE pod predsedstvom g. Agnelllija so zame, kar sem jih doslej videl, povsem iz reda. Verjamem, da je g. Čeferin razumen in dober človek, da se bo posvetoval. Mora res dobro pogledati, kaj se lahko zgodi domačim prvenstvom, ki so temelj nogometa po celotni Evropi. Zaupam Čeferinu, da bo naredil pravo stvar.

Richard Scudamore, odhajajoči predsednik Premier lige

Veliki res veliko prejmejo, a tudi še več prispevajo
Predsednik Uefe Čeferin vseskozi miri javnost z izjavami: "Gre samo za ideje in izmenjavo mnenj ter posvete." A AP-ju je eden izmed udeležencev sestanka v Nyonu predal tudi tonski zapis, kjer je Grosupeljčan poudaril: "Vedno več bogati jemljejo od vas in zdaj vam bomo mi bogati pomagali? Ali je to logično? Mislim, da ne. Res je, da veliki klubi prejemajo največ denarja, a predvsem zaradi svojih dobrih izidov, na kar pa ne pomislimo, ko govorimo o velikih. A hkrati največji klubi tudi prinesejo največ denarja k mizi, kar se zlahka pozabi." Podobno je Čeferin razlagal že lani novembra v Portorožu, da klubi iz Top5 lig res največ vzamejo iz skupnega mošnjička, a vanj iz njihovih držav tudi priteče še več denarja, ki se nato lahko preliva v srednje in manjše članice.

Začetek posvetovanj, ki jih leta 2016 ni bilo
"Ne bomo žalili, a čim več bo vpitja, manj bo posvetovanja. Poslušamo v medijih, da ubijamo ali uničujemo nogomet, kljub temu da je Uefa edina organizacija evropskega nogometa, ki deli denar solidarno z vsako članico v Evropi,"
je Čeferin na sestanku s predstavniki evropskih lig poudaril, da gre šele za začetek procesa posvetovanj, ki ga leta 2016 ni bilo. V času medvladja po suspenzu Michela Platinija in tik pred prvo izvolitvijo Čeferina za predsednika Uefe je namreč izvršni odbor Uefe podlegel pritisku Španije, Anglije, Italije, Nemčije in Francije ter močno priprl vrata Lige prvakov.

V petek bo Uefa osnutek reform evropskega klubskega nogometa predstavila 55 članicam, ki se bodo sestale na letnem zboru v Budimpešti. Po združenju klubov in lig bodo iz prve roke tako informirane tudi nacionalne nogometne zveze ter podale svoj pogled na prihajajočo reformo.

Poudarki Uefe v predlogu reforme evropskih tekmovanj:

  • več evropskih tekem za klube: 407 v obdobju 2021‒24 in nato kar 647 od 2024/25 dalje;
  • izhodišče so športne zasluge in dosežki;
  • odprte za vse;
  • dostop do evropskih tekmovanj iz domačih prvenstev;
  • povečana dostopnost in udeležba v evropskih tekmovanjih;
  • ligaški sistem evropskih tekmovanj.

Čeferin: Uefa vedno misli na izboljšave
V posebnem pogovoru za Associated Press je Čeferin še dodatno pojasnil izhodišče Uefe in motivacijo za čim širše pogovore, pri čemer pa ni skrival, da ga motijo medijski napadi, zlasti pa puščice predsednika La Lige in njegovega protikandidata leta 2016 Španca Javierja Tebasa.

"Ravnokar smo se dogovorili še za en ciklus evropskih tekmovanj 2021‒24 brez sprememb. Uefa je zelo dinamična organizacija, ki vedno raziskuje, kako in na kakšen način lahko še izboljša tekmovanja. Vedno mislimo na izboljšave," poudarja Čeferin in dodaja, da bodo v Nyonu proučili vsakršne predlog evropskih lig, ki so bile ogorčene nad podanim osnutkom.

Vsi, ki jih zanima zaščita nogometa, ki ga zdaj poznamo, moramo v tem trenutku vstati. Lige, klubi, navijači in igralci se morajo povezati in združiti v gibanje proti predlaganim idejam. Osnutek razbija temeljne principe evropskega nogometa. Kot klub moraš sanjati, da lahko nekega dne igraš proti največjim ekipam.

Claudius Schaeffer, predsednik švicarske lige

Večina evropskih lig ogorčena, a so tudi izjeme
Evropske lige pod vodstvom nekdanjega Uefinega sekretarja Larsa-Christerja Olsson so v zadnjih dneh pred sestankom nacionalnih zvez v Budimpešti začele pisno medijsko ofenzivo, v kateri so predsedniki La Lige, Premier lige, Bundeslige, Ligue 1 napadli ponujeni koncept reform. Stališča večine državnih prvenstev je jasen: konci tednov so sveti in rezervirani za domače lige, kjer se tudi morajo deliti vse vstopnice za evropska tekmovanja, z izjemo njihovih zmagovalcev.

A tudi med državnimi prvenstvi so izjeme, italijanska Seria A in poljska Ekstraliga sta odposlali nasprotni pismi, kjer sta njuna predsednika podprla omenjene predloge. Vendar pri tem ne gre spregledati, da sta sočasno to pomembna predstavnika v združenju ECA. V Bundesligi sta poziv k ohranitvi sedanjega sistema Uefinih tekmovanj podpisala tudi Bayern in Borussia Dortmund, četudi sta njuni predstavniki že vrsto let med najbolj aktivnimi glede zakulisnega organiziranja Superlige in imata pomembno besedo v izvršnem odboru ECE.

Medijska razkritja in puščice ter zlasti javna pisma vodstev posameznih državnih prvenstev motijo Aleksandra Čeferina, ki zagotavlja, da gre za začetek procesa izmenjave idej. A težko je spregledati, kako Uefin osnutek odseva glavnino predlogov Združenja evropskih klubov. Foto: Reuters

Podane ideje za razpravo, ne za glasovanje
"Popolnoma jasno, da nismo samo deležnik v procesu, temveč smo krovna organizacija, ki vlada evropskemu nogometu. Varovati moramo nogomet, a ne maram skritih sestankov, ki se skrivajo pred drugimi deležniki. Zato smo tako zgodaj tudi načeli razpravo,"
zagotavlja Čeferin, da bo šlo za dolgotrajnejša posvetovanja in ne bo vse sklenjeno in potrjeno že v kratkem.

"Letošnji polfinalni boji v Ligi prvakov in Evropski ligi so pokazali, da imamo daleč najboljše klubsko tekmovanje na svetu. Vznemirljive tekme, fantastičen nogomet in razburljivi razpleti. Sočasno je v medijih veliko sovražnosti nekaterih deležnikov že ob idejah, da bi spremenili tekmovanje. Leta 2016 ni bilo nobenega posvetovalnega postopka in spremembe so bile sprejete brez posvetovanja z vsemi deležniki. Zdaj niti nismo predlagali spremembe, a smo že začeli posvete in deljenje idej," je Čeferin za AP poudaril, da v osnutku, ki je bil predstavljen ECI, evropskim ligam in v petek še nacionalnim zvezam, niso predlogi sprememba za glasovanje, temveč ideje za razpravo.

Predstavljeni osnutek bi imel nesprejemljive posledice za državna prvenstva v Evropi in ne sme biti sprejet v takšni obliki. Reforma že zdaj zelo uspešnih evropskih tekmovanj je lahko uspešna samo z zadovoljitvijo vseh udeležencev, ne samo nekaterih.

Skupni poziv nemške Bundeslige za zavrnitev osnutka.

Bodo Slovenci sploh še sanjali o Ligi prvakov?
Videli bomo, kakšna bo nadaljnja razprava, v kateri bo na primer ravno Nogometna zveza Slovenije v nekakšnem dvojnem položaju, saj NZS hkrati tudi vodi Prvo ligo. A glede na jasne želje združenja evropskih klubov, kjer so med 232 klubi člani tudi Maribor, Olimpija in Domžale, in izjemno podobnost Uefinega osnutka je veliko dvoma, da se bo še kaj drastično spremenilo. Če se uresničijo ideje, do katerih se je dokopal AP, Liga prvakov uradno sicer ne bo postalo zaprto tekmovanje superklubov z nekaj povabljenci, a dejansko se bodo vrata elitnega nogometnega šova še bolj zaprla.

V tolažbo malim in srednjim klubom, tudi slovenskim, se ponujajo regionalne evropske lige tretjega razreda, kjer bo za nagrado ponujen vstop v drugi razred. Velika neznanka je, kako bi takšno reformo preživele domače lige, zlasti takšne, kot je Prva liga.