Smučišče Formigal in pot tja se je izkazala kot popolnoma dostojno nadomestilo za ikonični Tourmalet, največjo ceno pa je plačal Primož Roglič.

A dobra volja premraženega branilca lanskoletnega osvajalca Španije ni minila tudi po izgubljenem skupnem vodstvu. Ob koncu izjav za prisotne kamere je dejal: "Dokler smo še v enem kosu, se bo šov nadaljeval, te dirke še ni konec." Po obvezni dopinški kontroli je pol ure po 6. etapi Roglič pred kamerami pojasnil, da ni padel ali imel tehnične okvare, temveč v vetru, mrazu in dežju ni uspel zapeti že oblečene nove dežne jakne.

Skoraj zima, običajno na Vuelti topleje
"Že imam korono," se je pošalil 30-letni Zasavec, ki v hladnem vremenu ob največjih naporih tradicionalno pokašljuje. "V ozadju vidite nekaj lepih prizorov. Nekaj snega. Skoraj zimski čas. Običajno je na Vuelti topleje. A za vse je enako," je pred kamerami zaključil Rogla, pri čemer so ga kar novinarji hitro napotili na ekipni avtobus pod vroč tuš.

Še bolj premraženi kot lani v Andori
Novinar Daniel Friebe (ITV/The Cycling Podcast) je iz španskih Pirenejev sporočil, da še ni videl tako premraženih kolesarjev na katerem izmed Grand Tourov. Vsega hudega vajeni Danci so izpustili običajni postanek pri nacionalni televiziji TV2, s šklepetajočimi zobmi je par besed izustil le trdoživi Niklas Eg.

Na Formigalu je bilo še huje kot lansko prvo nedeljo na Vuelti, ko se je v Andori utrgal nevihtni oblak s točo. V takratnem kaosu je prvič slavil Tadej Pogačar, kljub padcu zaradi stoječega motorista na makadamskem spustu pa je razliko ustvaril tudi sam Roglič. A tokratna izdaja zasavskega orla je spominjala na podobe iz lanskega Mortirola, ko je dan po ekipni tragikomediji in padcu na mini Lombardiji, v dežju najtežjega italijanskega vzpona, izgubil 1:22 proti Carapazu.

Kaj in kje je šlo narobe?

Kilometer pod vrhom drugega vzpona dneva Puerto de Cotefablo (2. kategorija, 13,5 km vzpona s povprečjem 4,1 odstotka) je šla Jumbo Visma kot zadnja od ekip v menjavo in dodatno oblačenje dežnih jaken za dolg spust. Do cilja je bilo še 42 km.

Roglič je slekel premočeno dežno jakno v barvah slovenskega prvaka in se odločil za drugega soigneurja. Za njim je en ekipni tovariš zgrešil prvega pomočnika z oblačili in hrano, nato je pred kapetanom drugi kolega izpustil dežno jakno na tla. Medtem ko so si rumeno-črni podajali kose oblačil, ki jih je bilo zdaj premalo, si rdeča majica nikakor ni mogla zapeti jakne.

Na spustu napad grenadirjev
Prav v tistem trenutku se je na položnem vrhu glavnina začela trgati, Roglič je med poskusi zapenjanja zdrsnil nazaj, v ospredju so ostali še štirje jumbovci. Takoj po vrhu je v napad skozi prvi tunel krenila ekipa Ineos Grenadiers: Kostaričan Andrey Amador je povlekel, na njegovem kolesu pa Ekvadorec Richard Carapaz. Rumene čelade in rdeča čelada vodilnega so izginile iz televizijskega prenosa, pojasnila ni bilo, posnetki iz helikopterja nejasni, na motorjih pa zamegljeni in prekriti z dežnimi kapljami.

Po 20 km lova tempo dvignili Španci
Naslednjič se je Roglič prikazal 21 km pred ciljem, a le še z enim pomočnikom, Georgeem Bennettom, saj so Nizozemci med lovom pokurili prav vse ostale pomočnike, tudi do nedelje skupno šestouvrščenega Seppa Kussa (zdaj 23. s +9:54). Po lažni ravnini in prvih kilometrih ciljnega vzpona je narekovanje tempa iz nog Britancev prevzela španska ekipa Movistar.

Soler razkril ranljivost, Carapaz jo je pa izkoristil
Prvi pravi napad na Rogliča je 8 km pred ciljem sprožil Marc Soler (Movistar), ki se je preselil do Davida Gauduja (Groupama FDJ), ki ga zaradi višjega zaostanka niso pokrili. Zatem je Novozelandec Bennett prevzel vodenje vse manjše skupine okoli rdeče majice. Solerjeva skupinica se je počasi oddaljevala, saj je Bennettu pohajala sapa in na črti 4 km se je sprožil plaz skokov, ki se jim Roglič ni mogel upirati. Odpeljal se je na papirju prvi tekmec Richard Carapaz, napadel je vsak, ki je dan pred predahom lahko potrošil kanček več energije.

Ob Rogliču sta sicer ostala Dan Martin in Enric Mas, ki zdaj v skupnem seštevku tudi oklepata Slovenca. Do cilja je šlo v preostalih kilometrih samo še za omejevanje škode in izgube, ki je na koncu znašala 43 sekund v primerjavi z Ekvadorcem, ki je že na lanski Dirki po Italiji izkoristil napake Jumbo Visme in slabosti Rogliča.

Vodstvo v rokah prerojenega SkyIneosa
Branjenje rdeče majice vodilnega je zdaj v rokah grenadirjev, ki jim veliko in nenadejano slavje na Giru zagotovo vliva dodatne moči. Če je po letošnjem Tour de France vrhovni šef Dave Brailsford skorajda priznaval predajo žezla drugim ekipam (UAE Emirates in Jumbo Visma), ima zdaj Ineos Grenadiers osvojen en Grand Tour, na drugem pa so prevzeli vodstvo.

Movistar ekipno znova najmočnejši
Španski Movistar ima zdaj v deseterici kar tri kolesarje, pri čemer Marc Soler deluje bolj sveže in podjetno, medtem ko je Enric Mas v nedeljo zaostal za Rogličem še za dodatnih 5 sekund. 40-letni dedek Alejandro Valverde je kljub podreditvi ekipnim ciljem zdaj skupno deseti, posledično pa je najstarejša ekipa svetovne serije iz rok Nizozemcev prevzela vodstvo v ekipni razvrstitvi.

Carthy – nova britanska senzacija
Irec Dan Martin je v zaključku nasprotno proti Rogliču pridobil 15 sekund, a dvomi ostajajo v njegovo podporno ekipo, ki pa je hkrati izjemno motivirana – najboljši bodo pomočniki tudi naprej v nastajajočem novem supermoštvu, kjer bo bržkone Chris Froome bolj prenašalec Skyjevega znanja.

Med vodji ekip in kandidati za skupno razvrstitev je Carapaza za 7 sekund prekosil le poskočni Hugh Carthy, novi drugouvrščeni v seštevku. Še en Britanec, ki pa vozi za ameriški EP Pro s spodobno močno zasedbo.

(Ne)pošten napad ob težavah rdeče majice?

"To se lahko zgodi, ko je vodja v ozadju glavnine in tega se moramo zavedati. To se nam ne bi smelo zgoditi. Vedeli smo, da bosta Movistar in Ineos izkoristila vsako priložnost za napad na nas. Gre za našo napako, ne gre za nešportno potezo drugih ekip. To je bila naša lastna napaka," se vodilni športni direktor Jumbo Visme na Vuelti Grischa Niermann ni želel spuščati v oceno potez glavnih konkurenčnih ekip, ki sta v škripce spravila Nizozemce.

Sodeč po jurišni naravi Amadorja, nekdanjega člana Movistarja, je bil napad Britancev na spustu bržkone načrtovan vnaprej, tudi zaradi varovanja Carapaza, ki mu gre spuščanje odlično, oba pa nimata težav v dežju. Edina španska ekipa je medtem prešla v številčno premoč, ki jo je morala izkoristiti, saj doma na Vuelti rešujejo zanje najslabšo sezono od ustanovitve leta 1980.

V sredo, soboto in nedeljo cilji na strmih gorah
Drugi teden La Vuelte 20 je še napornejši od uvodnega: s tremi etapami, ki se zaključijo na pravih španskih gorskih ciljih, kjer ne manjka strmih klančin. Tudi že torkova 7. etapa prinaša možnost za kakšno zasedo, v Baskiji se bo šlo dvakrat čez vzpon 1. kategorije Puerto de Orduna (7,8 km s 7,7 odstotka in maksimalnim naklonom 14 odstotkov). Sredina 8. etapa ne skriva ambicij, da dodatno popestri razvrstitev: cilj je na strmem Alto de Moncalvillo (8,3 km z 9,2 odstotka, z več stometrskim odsekom s 15-odstotnim naklonom).

Sobotni gorski maraton
Glavna zgodba se bo pisala konec tedna v Asturiji: v soboto 11. etapa s ciljem na Alto de la Farrapona, pred tem pa se bo šlo čez tri druge vzpone 1. kategorije, pri čemer sta razvpita Cobertoria (9,8 km z 9 odstotki) in San Lorenzo (10 km z 8,6 odstotka). Najbolj naporna etapa dirke s 4684 višinskimi metri.

Nedelja dan za svetišče Angliru
Druga nedelja prinaša kraljevsko etapo z zloglasnim Anglirujem, prvim vzponom izven kategorije. Za ogrevanje pa dva klanca 3. kategorije in nato 1. kategorije, ki se ne šalita s strmino, na koncu pa pride Alto de l'Angliru (12,4 km z 9,9 odstotka). A povprečni naklon zadnjih 6 km klanca se suče okoli 13 odstotkov, dobra dva kilometra pred vrhom pa je zid z do 23,5 odstotka!

Na srečo je vsaj vremenska napoved ugodnejša, a ob severni atlantski obali Iberskega polotoka jeseni še prehitro dežuje. Vsekakor se napoveduje še veliko razburljivega kolesarjenja v Španiji, pod pogojem, da bodo oblasti ob izrednih pandemskih razmerah to še dopuščale.