Pariz bo po letih 1900 in 1924 tretjič gostil poletne olimpijske igre, s čimer se bo postavil ob bok Londonu. Foto: AP
Pariz bo po letih 1900 in 1924 tretjič gostil poletne olimpijske igre, s čimer se bo postavil ob bok Londonu. Foto: AP

V torek so v antični Olimpiji prižgali olimpijski ogenj, ki bo po 11-dnevnem potovanju po Grčiji odšel na plovbo proti Franciji, ki jo bo nato obšel skorajda v celoti, preden bo štafeta prišla v prestolnico. V petek, 26. julija, bo predvidoma na Seni uvodna slovesnost 33. poletnih olimpijskih iger moderne dobe, ki bodo v Parizu trajale vse do nedelje, 12. avgusta.

Ob varnostnih vprašanjih in dilemi o nastopu ruskih športnikov se v Parizu trenutno najbolj ukvarjajo z reko Seno. Tako zaradi varnostne ranljivosti kot groženj, zaradi katerih so za vsak primer pripravili rezervni scenarij, je pred dnevi potrdil francoski predsednik Macron.

Osemkilometrski "oder" na Seni

Glavno vprašanje za prireditelje je stanje Sene. Tako za tako želeni plavalni del triatlona in daljinskega plavanja kot predvsem zaradi slovesnega odprtja, ki so si ga zamislili na sami reki. Foto: AP
Glavno vprašanje za prireditelje je stanje Sene. Tako za tako želeni plavalni del triatlona in daljinskega plavanja kot predvsem zaradi slovesnega odprtja, ki so si ga zamislili na sami reki. Foto: AP

Odprtje prvič v zgodovini olimpijskih iger ne bo potekalo na stadionu ali v dvorani, temveč na prostem, in to kar na reki Seni. Megalomanski sprevod udeležencev iger bo na osemkilometrski razdalji med mostovoma Pont d'Austerlitz in Pont d'Iena pri Eifflovem stolpu.

Zato prireditelje trenutno najbolj muči onesnaženost osrednje reke. Osnovna želja je bila čista reka, ki naj bi Parižanom ostala tudi po igrah, vendar ravni onesnaženosti občasno presegajo dovoljene meje.

Onesnaženost je akutnejša po obilnih padavinah, ko dež nesnago pariških ulic odplavi v reko. To so športniki na lastni koži občutili že lani, ko so bile odpovedane tri preizkusne tekme triatloncev, ki bi morali plavalni del tekmovanja opraviti v Seni. Prireditelji zato upajo na tradicionalno poletno suho in vroče vreme, ko je stanje v reki boljše.

Prizorišča vezana na mestne znamenitosti

Tretje olimpijske igre v Parizu naj bi svetu predstavile obsežnost in raznolikost prestolnice ter znamenitosti. Pariz z okolico gosti 25 različnih tekmovališč, ki se navezujejo na dvorec v Versaillesu, Eifflov stolp, Elizejske poljane, Slavolok zmage, Louvre, otok Ile de la Cite sredi Sene, kompleks Les Invalides, hrib Montmartre s katedralo Sacre-Coeur in različne mestne parke.

Katedrala Sacré Coeur de Montmartre, pod katero bo ključni del cestne dirke kolesarjev. Ob visokih cenah vstopnic se pričakuje, da bodo kolesarsko dirko kot prosto dostopno tekmovanje gledalci na koncu najbolj oblegali in spremljali v Parizu. Foto: AP
Katedrala Sacré Coeur de Montmartre, pod katero bo ključni del cestne dirke kolesarjev. Ob visokih cenah vstopnic se pričakuje, da bodo kolesarsko dirko kot prosto dostopno tekmovanje gledalci na koncu najbolj oblegali in spremljali v Parizu. Foto: AP

Levji delež pri predstavljanju Pariza bodo nosili kolesarji, maratonci, triatlonci, tekmovalci v hitri hoji, daljinski plavalci ... a sredi mesta pod Eifflovim stolpom bo tekmovanje v odbojki na mivki, v neposredni bližini na Marsovem polju bo dvorana gostila judo in rokoborbo, konjeniki bodo tekmovali v Versaillesu, sloviti Grand Palais z znano stekleno streho pa bo namenjen tekvondoistom in sabljačem.

Hotel des Invalides bo gostil lokostrelce, največji trg v mestu Place de la Concorde z znamenitimi egipčanskimi obeliski bo vabil mlade s tekmami v break danceu, BMX-kolesarstvu, rolkanju in košarki 3x3. Za vse obiskovalce Pariz pripravlja tudi bogat kulturno-glasbeni spremljevalni program.

Podražitve in gneča, a tudi priložnost za zaslužek

Del promocije bo Pariz delil s preostalo Francijo. Z nastopi jadralcev bo predstavljena Azurna obala, Marseille, Nica, Bordeaux, Lille, Lyon in Saint-Etiennes bodo gostili nogomet. Deskanje pa bo potekalo pred obalo Tahitija.

Številni prebivalci v mestu se ob tem ukvarjajo s povsem vsakodnevnimi vprašanji. Cena vozovnice mestnega prevoza se bo v obdobju med 20. julijem in 8. septembrom zvišala z 2,15 na evra na štiri evre, kartonček desetih vozovnic pa s 17,35 na 32 evrov.

A številni bodo gnečo v mestu izkoristili tudi za zaslužek, odšli na dopust in stanovanja oddali tujim turistom. S tem se bodo izognili tudi cenam vstopnic za ogled tekem, ki so za nekatera tekmovanja zelo visoke, in diskusiji o porabi davkoplačevalskega denarja za velike športne prireditve, ki so v razvitem svetu stalnica olimpizma.

Velika večina Parižanov še vedno podpira izvedbo iger, pri čemer pa precejšnji del meščanov načrtuje poletne počitnice prav v času tekmovanj. Največ kritik je bila deležna podražitev javnega prevoza v času iger, po drugi strani pa se je še dodatno razraslo že prej obsežno omrežje kolesarskih poti. Mešane odzive prinašajo spodbude za delo od doma v času iger, s čimer želi mesto zmanjšati število poti zaradi dela. Foto: AP
Velika večina Parižanov še vedno podpira izvedbo iger, pri čemer pa precejšnji del meščanov načrtuje poletne počitnice prav v času tekmovanj. Največ kritik je bila deležna podražitev javnega prevoza v času iger, po drugi strani pa se je še dodatno razraslo že prej obsežno omrežje kolesarskih poti. Mešane odzive prinašajo spodbude za delo od doma v času iger, s čimer želi mesto zmanjšati število poti zaradi dela. Foto: AP

Zadnja faza prodaje vstopnic

Natanko 100 dni pred začetkom pariških bojev gre v prodajo več kot 250.000 novih vstopnic za olimpijske igre. Vstopnice bodo na voljo prek uradne spletne strani, to pa bo ena od zadnjih priložnosti za nakup olimpijske vstopnice. Vstopnice so na voljo za vse športne panoge in vse dele tekmovanja. Gre za zadnjo prodajo vstopnic za vseh 31 panog (izvzeto je deskanje na Tahitiju, kjer za ogled tekem vstopnice niso potrebe) na letošnjem olimpijskem programu. Več kot polovica vstopnic bo na voljo za manj kot 100 evrov. To vključuje tudi približno 20.000 vstopnic, ki bodo na voljo za 24 evrov.

329 kompletov medalj v 32 športih

Športno gledano so v ospredju trenutno boji za uvrstitev na same igre. Večina kvalifikacij bo na sporedu aprila in maja, zadnji potniki pa bodo znani šele na začetku julija.

Med 26. julijem in 11. avgustom bodo športniki na igrah tekmovali za 329 kompletov kolajn v 32 različnih športih. Velikih sprememb v koledarju ni. V okviru približevanja mladim je nov na igrah break dance, v olimpijskem programu sta bejzbol in softbol, v primerjavi s Tokiem pa manjka karate. Nekaj je tudi sprememb kategorij znotraj uveljavljenih športov.

Obeta se rekordna slovenska odprava

Pariz 2024 prinaša 329 končnih odločitev v 32 športih. Foto: AP
Pariz 2024 prinaša 329 končnih odločitev v 32 športih. Foto: AP

Sloveniji se obeta največja odprava v zgodovini. Temelj za to so postavili rokometaši s četrto uvrstitvijo na igre, s katero so potrdili, da so najkonstantnejši kolektivni šport v državi. Rokometašice so si nastop na igrah konec tedna priigrale prvič. Izredno blizu prvemu olimpijskemu nastopu so odbojkarji, medtem ko kvalifikacije čakajo tudi košarkarje, ki so bili četrti v Tokiu.

Že zdaj se Slovenija lahko pohvali z vrsto kandidatov za kolajne. Na prvem mestu je plezalka Janja Garnbret, ki je dobila premierno olimpijsko plezalno tekmo v Tokiu, v uvodu sezone svetovnega pokala na Kitajskem pa z dvema zmagama potrdila, da jo zanima le zlato. Maja in junija na Kitajskem ter na Madžarskem se ji bo v dodatnih kvalifikacijah skušal pridružiti še kdo.

Kdo so glavni slovenski aduti?

Med slovenskimi športniki je največja favoritinja za novo odličje oziroma drugo zaporedno zlato medaljo plezalka Janja Garnbret. V Tokiu je slavila v trojni kombinaciji (hitrostno, težavnostno in plezanje po balvanih), zdaj pa jo v Parizu čaka še ugodnejša kombinacija težavnosti in balvanov. Foto: www.alesfevzer.com
Med slovenskimi športniki je največja favoritinja za novo odličje oziroma drugo zaporedno zlato medaljo plezalka Janja Garnbret. V Tokiu je slavila v trojni kombinaciji (hitrostno, težavnostno in plezanje po balvanih), zdaj pa jo v Parizu čaka še ugodnejša kombinacija težavnosti in balvanov. Foto: www.alesfevzer.com

Med atleti je kandidat za odličje Kristjan Čeh v metu diska, prvi favorit pa bo po aprilskem svetovnem rekordu mladi Litovec Mykolas Alekna. Z osebnim rekordom zelo visoko kotira tudi Tina Šutej, normo ima tudi Maruša Mišmaš Zrimšek, na povabilo pa glede na izid že lahko računa Lia Apostolovski. In prav z vabilom naj bi nastopila vsaj še peterica atletov.

Boj za olimpijsko kolajno z dosežki potrjuje kajtar Toni Vodišek, njegov jadralni razred bo doživel olimpijsko premiero. Med jadralci ima normo tudi Žan Luka Zelko. Od 21. do 27. aprila pa bo regata v Hyeresu zadnja priložnost, da se jima pridruži še kdo.

Med bolj odmevnimi imeni v svetovnem merilu so kolesarji, ki ne skrivajo, da gredo s četverico Tadej Pogačar, Primož Roglič, Matej Mohorič in Jan Tratnik po novo olimpijsko odličje. Slovenija bo nastopila tudi v obeh kronometrih in na ženski dirki. Kvoto ima tudi gorska kolesarka, kjer se za eno prosto mesto borita Tanja Žakelj in Vita Movrin.

V kajaku in kanuju ima Slovenija polno kvoto in prav v vseh disciplinah so Slovenci v širšem krogu favoritov. Nastop imajo potrjen Eva Alina Hočevar (C1), Eva Terčelj (K1) in Peter Kauzer (K1), za mesto v kanuju pa se bosta med seboj udarila olimpijski prvak Benjamin Savšek in Luka Božič.

V krog širših favoritov Slovenija spada tudi v judu, v katerem je prvo ime svetovna podprvakinja Andreja Leški, glede na trenutno stanje na olimpijski lestvici pa bi ekipo zastopalo pet tekmovalcev. A lestvica bo odločilne spremembe doživela po aprilskem EP-ju, predvsem pa majskem SP-ju. V širšem krogu favoritov je tudi tekvondoist Patrik Divkovič.

Boji za nastop vse do začetka jullija

Maskota pariških iger so frigijci oziroma frigijske rdeče kapice, ki so bile simbol francoske revolucije 1789, pri čemer so jih pomensko dojemali kot izraz svobode. Foto: AP
Maskota pariških iger so frigijci oziroma frigijske rdeče kapice, ki so bile simbol francoske revolucije 1789, pri čemer so jih pomensko dojemali kot izraz svobode. Foto: AP

Odprava s sončne strani Alp ima že potrjen nastop moške namiznoteniške reprezentance, s čimer sta si mesti na posamičnem turnirju priigrala tudi Darko Jorgić in verjetno Deni Kožul.
V plavanju so si normo na 4 x 100 m prosto priborile Neža Klančar, Janja Šegel, Katja Fain in Hana Sekuti, pri čemer ekipa poimensko ni potrjena, saj bo na igre odpotovala najhitrejša četverica.

Prek svetovne lestvice na igre želi lokostrelec Den Habjan Malavašič, v sabljanju se bo aprilskih kvalifikacij na Nizozemskem udeležil Kamničan Peter Krajnc. Tudi strelci računajo na eno vabilo, za večino pa bo kvalifikacijsko sito EP maja v Osijeku. Bogate izkušnje ima strelec na glinaste golobe Boštjan Maček. V tenisu ali golfu bi morali biti Slovenke in Slovenci med najboljših 60 na lestvicah. Zadnja priložnost za nekdaj paradno slovensko veslanje bo maja v Luzernu.

Športnike tako čakajo tedni potrjevanja nastopa v Parizu, prireditelji pa začenjajo sklepne priprave, ko bo moralo v 16 dneh tekmovanj vse potekati po načrtu.

Še 100 dni do OI, slovesnost na Seni pod vprašajem