Potem ko so zadnji meseci v Bagdadu minili dokaj mirno, se je v zadnjih tednih znova povečalo število bombnih napadov. Foto: EPA
Potem ko so zadnji meseci v Bagdadu minili dokaj mirno, se je v zadnjih tednih znova povečalo število bombnih napadov. Foto: EPA
Umik ameriških vojakov pričakujejo tudi od novega ameriškega predsednika Baracka Obame. Foto: EPA

Za sporazum so glasovali vsi razen enega od 28 navzočih ministrov, zdaj pa bo o sporazumu, o katerem sta se Bagdad in Washington pogajala dolge mesece, glasoval še 275-članski parlament. Odločitev naj bi parlamentarci predvidoma sprejeli 24. novembra. V skladu s sporazumom se bodo ameriški vojaki začeli umikati prihodnje leto, dokončno pa do konca leta 2011. Dogovor ZDA-Irak bo tudi osnova za britansko vlado, ki bo prav tako sklenila dogovor z Irakom.

Tiskovni predstavnik vlade Ali al Dabagh je sporočil, da sporazum določa odhod ameriških sil iz Iraka do konca leta 2011, Iraku pa daje pravico soditi ameriškim vojakom, če bodo ti zunaj svojega delovnega časa zunaj oporišča zagrešili zločin. V skladu s sporazumom ZDA tudi prepovedujejo uporabo iraškega ozemlja za napad na sosednje države, kot sta Sirija in Iran. Zagovorniki sporazuma trdijo, da je nadaljnja navzočnost ameriške vojske v Iraku potrebna, dokler ne bodo iraške varnostne sile same sposobne poskrbeti za varnost v državi.

Ena najzahtevnejših tem v pogajanjih med ZDA in Irakom so bila ravno določila o okoliščinah, v katerih bodo morali ameriški vojaki odgovarjati iraškim sodiščem. Končni osnutek sporazuma odgovarja na skrbi Iraka glede njegove suverenosti in varnostnih potreb, medtem ko se država še vedno spoprijema s šibkejšim, a vztrajnim uporništvom.

Vlada je o sporazumu glasovala dan po tem, ko je najvplivnejši šiitski voditelj Ajatolah Ali al Sistani dal vedeti, da sporazumu ne bo nasprotoval, če ga bo parlament sprejel z udobno večino. S tem je bila odstranjena ena izmed večjih ovir na poti do sporazuma, ki so mu skrajni šiiti pod vodstvom Moktade al Sadra ostro nasprotovali.

K. T.